Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim ni odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor z dne 21. 8. 2009. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je druga alineja 1. točke izreka odločbe gradbenega inšpektorja z dne 19. 5. 2009, postala dne 1. 7. 2009 izvršljiva (1. točka izreka), odločil, da je v 1. točki navedeno obveznost dovoljeno izvršiti po drugih osebah – pooblaščenih izvajalcih, če je zavezanca do izteka dne 31. 8. 2009 ne izvršita sama (2. točka izreka), da bodo morebitni stroški izvršbe zavezancema naloženi v plačilo s posebnimi sklepi (3. točka izreka) in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve (4. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo z dne 21. 10. 2009 pritožbo tožnikov zoper izpodbijani sklep zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. 3. Tožnika vlagata pritožbo zaradi napačne uporabe določb Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP in navajata, da bo objekt v kratkem legaliziran. Ponavljata tožbene navedbe o tem, da se je postopek legalizacije zavlekel, ker je treba predhodno opraviti še spremembo namembnosti, saj je zemljišče, na katerem objekt stoji, kmetijsko. Postopek spremembe prostorskega akta Občine D. je v teku, nato pa bo možna tudi legalizacija spornega objekta, zato bi z njegovo odstranitvijo tožnika utrpela nepopravljivo škodo. Na inšpekcijski organ sta vložila tudi prošnjo za odlog izvršbe. Ker ni več nobenih formalnih zadržkov za legalizacijo spornega objekta, je izvršba nedopustna. Zato predlagata, da Vrhovno sodišče ugodi njuni pritožbi in razveljavi sklep sodišča prve stopnje in izpodbijani sklep prvostopenjskega upravnega organa (sklep o dovolitvi izvršbe).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izdal organ, pristojen za izvršbo. Stališče sodišča prve stopnje, da tak sklep o izvršbi ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno, in ga je Vrhovno sodišč že zavzelo v številnih svojih odločbah (npr. I Up 367/2009, I Up 136/2010, I Up 95/2010). S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma ni poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnikov. Vsebinsko odločitev o njuni pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba z dne 19. 5. 2009, s katero jima je bila naložena obveznost odstranitve spornega objekta. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa se ta obveznost le prisilno izvršuje, ker tožnika naloženega ukrepa nista sama izvršila.

6. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku (izvršilni naslov), s katero je bilo tožnikoma naloženo, da v roku do 30. 6. 2009 na svoje stroške odstranita nezakonito zgrajeni objekt, postala izvršljiva, in dovolil njeno izvršbo, s čimer pa ni posegel v nobeno njuno pravico, obveznost ali pravno korist. 7. Tožnika v pritožbi ne zatrjujeta, da bi sporni objekt odstranila, niti ne zatrjujeta nobenega drugega pravno upoštevanega posega v pravice, obveznosti ali pravne koristi. Pavšalni ugovor, da bi z odstranitvijo objekta utrpela nepopravljivo škodo, na drugačno odločitev sodišča ne more vplivati. V njune pravice je namreč posegel izvršilni naslov, inšpekcijska odločba z dne 19. 5. 2009, ki pa je pravnomočna in tudi ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča so neutemeljeni tudi ugovori o skorajšnji legalizaciji spornega objekta. Morebitna legalizacija objekta je namreč lahko le razlog za ustavitev inšpekcijskega postopka. Vse do izdaje ustreznega dovoljenja za poseg v prostor pa ostaja sporni objekt nelegalna gradnja, za take pa Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 določa obvezno izrekanje inšpekcijskih ukrepov in vodenje izvršilnega postopka, če zavezanec ne izpolni odrejene obveznosti, tako kot je to v tem primeru.

9. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, ker inšpekcijski zavezanec ne spoštuje obveznosti, ki jih je odredil gradbeni inšpektor, ne sodi.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.