Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo prvenstveno zahtevala ugotovitev, da je postala lastnica 32 nepremičnin na podlagi pravil o lastninjenju, podredno pa, da jih je priposestvovala.

2. Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek zavrglo, ker je šlo za že razsojeno stvar (res iudicata). Podredni tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice glede zavrženja primarnega zahtevka, po uradni dolžnosti pa je spremenilo odločitev glede podrednega zahtevka, tako da je tudi tega zavrglo – menilo je, da gre tudi v tem delu za res iudicata. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Dopustitev revizije predlaga glede 6 vprašanj: 1) ali gre za res iudicata, kadar v prvi sodbi sodišče odloča na podlagi stanja v letu 1993, druga tožba v zvezi z istimi nepremičninami in lastninsko pravico na njih pa je utemeljena na dejanskem stanju, ki se je dogajalo po letu 1993 in na povsem drugi materialnopravni podlagi; 2) ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča, da gre v primeru podrednega zahtevka tožeče stranke na priposestvovanje nepremičnin za res iudicata; 3) ali je pravilna odločitev prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, da gre v primeru primarnega zahtevka tožeče stranke za res iudicata; 4) ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP); 5) ali je mogoče opravičljivo zmoto glede pravnega naslova potrebnega za priposestvovanje v skladu z načelom „ignorantia iuris nocet“ graditi na nepoznavanju prava; 6) ali je prvostopenjsko sodišče v zvezi z vprašanjem priposestvovanja napačno uporabilo materialno pravo in sicer določbe členov 43 – 46 Stvarnopravnega zakonika, ki se nanašajo na priposestvovanje in s tem ravnalo v nasprotju s 341. členom ZPP. Njihovo pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in njegovega razvoja preko sodne prakse. Zatrjuje neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).