Jedro

Kot podlago za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini so tretji zatrjevali priposestvovanje. Že iz trditvene in dokazne podlage (zemljiškoknjižni izpisek) tretjih ne izhaja, da bi ti pridobili lastninsko pravico s priposestvovanjem, saj ni podan zakonski pogoj dobrovernosti lastniškega posestnika.

Na podlagi pravnega posla je mogoče pridobiti lastninsko pravico le z vpisom v zemljiško knjigo. Vprašanje dobre vere je tako tesno povezano z zemljiško knjigo. Če je v zemljiški knjigi vpisana druga oseba, priposestvovalec ve oziroma bi moral vedeti, da še ni pridobil lastninske pravice. Njegova nedobrovernost se tako enostavno dokazuje z izpiskom iz zemljiške knjige, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tretjih za odlog izvršbe z dne 19. 11. 2021. 2. Zoper sprejeto odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožujejo tretji. Vztrajajo, da so poleg verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, kar izguba nepremičnine, ki je njihov dom, zagotovo je, izkazali tudi drugi pogoj za odlog izvršbe po 73. členu ZIZ, t.j. verjetnost obstoja pravice, ki preprečuje izvršbo na nepremičnino. Zatrjevali in dokazali so obstoj priposestvovalne dobe in več kot 10 let trajajočo lastniško posest nepremičnine, katere lastniki so tako postali z izvenknjižnim priposestvovanjem. Dobra vera posestnikov se skladno z zakonom domneva in sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh ni pojasnilo, v čem je bila ta domneva v konkretnem primeru, sploh glede mladoletnih A. A. in B. B., ovržena. Sklep zato ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti. Prav tako pritožniki vztrajajo, da so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov po določilu drugega odstavka 71. člena ZIZ. Menijo, da je napačna obrazložitev sodišča, da odlog izvršbe v primeru enkratne okoliščine, ki se je pojavila šele sedaj, ni mogoč. Dejstvo, da je bila C. C. kot zakonita zastopnica dolžnika seznanjena z neplačevanjem najemnine za nepremičnino, tako ne more biti odločilno. Prav tako si mladoletna, šoloobvezna otroka, brez lastnih prihodkov, svoje bivanjske problematike nista mogla urediti drugače. Nadaljevanje izvršbe bi po mnenju pritožnikov tudi v večji meri ogrozilo položaj in interese tretjih, kot bi ogrozilo položaj upnika, saj bi mladoletna otroka z obolelo in delovno nezmožno mamo ostala brez edinega doma. Tretji zato predlagajo, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo tretjih navaja, da je sodišče prve stopnje v novem postopku ustrezno upoštevalo napotke Višjega sodišča v Mariboru v razveljavitvenem sklepu II Ip 38/2022 z dne 16. 2. 2022 in obrazložilo zakaj niso podani pogoji za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ. Glede na to, da tretji niso niti zatrjevali, niti dokazali, da si stanovanjske problematike kljub prizadevanju niso uspeli urediti drugače, je sodišče predlog za odlog izvršbe utemeljeno zavrnilo tudi po določilu 71. člena ZIZ. Upnik zato predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo tretjih kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu zadeve v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa v zadevi pravno odločilna dejstva in glede na ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pri tem tudi ni zagrešilo pritožbeno uveljavljane, niti kakšnih drugih uradoma upoštevnih procesnih kršitev.

6. V predmetni izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 70/2018 z dne 7. 3. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cpg 30/2020 z dne 5. 3. 2020, zoper dolžnika s sklepom z dne 2. 10. 2020 dovolilo izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve – izpraznitev in izročitev nepremičnine ID znak 111. Tretji A. A., B. B. in C. C. so zoper sklep vložili ugovor po 64. členu ZIZ, ki je bil pravnomočno zavrnjen. Hkrati so vložili tudi predlog za odlog izvršbe na nepremičnino, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo, ker je presodilo, da tretji niso izkazali pogojev za odlog izvršbe po 73. členu ZIZ, niti pogojev za odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov ob smiselni uporabi določila drugega odstavka 71. člena ZIZ.

7. Odlog izvršbe na predlog tretjega je urejen v določilu 73. člena ZIZ. Tretji, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno – vložil je ugovor tretjega, lahko predlaga, da sodišče do odločitve o njegovem ugovoru oziroma do odločitve v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, odloži izvršbo. V primeru, ko tretji ne razpolaga z javno listino oziroma zasebno listino, ki ima naravo javne listine, niti obstoja lastninske pravice na predmetu izvršbe ne zatrjuje na podlagi splošno znanih dejstev, mora tretji kumulativno (oba zahtevana pogoja hkrati) izkazati: verjeten obstoj pravice (po navadi lastninske), ki preprečuje izvršbo na določen predmet, kot tudi verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

8. Tretji so v predlogu za odlog izvršbe navajali, da so na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, pridobili lastninsko pravico s priposestvovanjem, saj v stanovanjski hiši dejansko živijo že od leta 2006 oziroma mladoletna otroka od njunega rojstva dalje, da imajo tam prijavljeno stalno prebivališče ter da hiša predstavlja njihov dom in edino bivališče. Kot dokaz so predlagali potrdilo o stalnem prebivališču, zaslišanje tretjih, zaslišanje priče D. D. in zdravstveno dokumentacijo C. C. 9. Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen že prvi zakonski pogoj za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ, ki se nanaša na verjeten obstoj pravice tretjega, ki preprečuje izvršbo. Kot podlago za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini so tretji zatrjevali priposestvovanje. Že iz trditvene in dokazne podlage (zemljiškoknjižni izpisek) tretjih ne izhaja, da bi ti pridobili lastninsko pravico s priposestvovanjem, saj ni podan zakonski pogoj dobrovernosti lastniškega posestnika (drugi odstavek 43. člena ter 27. in 28. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik. Posestnik ni dobroveren, če je vedel ali bi mogel vedeti za neupravičenost do posesti. Tretji v obravnavanem primeru sploh niso zatrjevali na kakšnem pravnem naslovu nepremičnino posedujejo kot lastniški posestniki. Na podlagi pravnega posla je mogoče pridobiti lastninsko pravico le z vpisom v zemljiško knjigo. Vprašanje dobre vere je tako tesno povezano z zemljiško knjigo. Če je v zemljiški knjigi vpisana druga oseba, priposestvovalec ve oziroma bi moral vedeti, da še ni pridobil lastninske pravice. Njegova nedobrovernost se tako enostavno dokazuje z izpiskom iz zemljiške knjige, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje (tč. 10 obrazložitve sklepa). Dobrovernost tretjih v konkretnem primeru pa ni ovržena le zato, ker je v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpisana pravna prednica upnika, pač pa tudi zato, ker je bila tretja C. C. nedvomno seznanjena z lastniškim stanjem nepremičnine, saj je sama to nepremičnino prodala dolžniku, kateremu je bila nato pogodba o finančnem lizingu nepremičnine predčasno odpovedana in pravna prednica upnika je kot leasingodajalec zoper dolžnika, katerega 99,9 % družbenica je prav C. C., pridobila izvršilni naslov za izročitev in izpraznitev nepremičnine. Glede na takšne dejanske okoliščine konkretnega primera o dobrovernosti tretje C. C. tudi po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče govoriti. Neutemeljeno pa je tudi pritožbeno sklicevanje na obstoj dobre vere pri mladoletnih otrocih A. A. in B. B. Njihova dobra vera se, sploh v zvezi z okoliščinami oziroma dejstvi, ki so onkraj zmožnosti njihovega razumevanja (dobroverna lastniška posest nepremičnine), presoja po dobri veri njihovih staršev kot njihovih zakonitih zastopnikov. Presoja sodišča prve stopnje, da tretji niso izkazali pogojev za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ je zato materialnopravno pravilna. Odločitev pa je tudi zadosti obrazložena (tč. 10 obrazložitve sklepa), da objektivno omogoča preizkus njene pravilnosti, zato pritožbeno uveljavljana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

10. Prav tako po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi niso podani pogoji za odlog izvršbe ob smiselni uporabi določila drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pogoj za odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov po določilu 71. člena ZIZ ni zgolj dejstvo, da je nepremičnina, ki je predmet izvršbe, dolžnikov dom (ali dom tretjega), pač pa je zakonski dejanski stan določila širši. V primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine – stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom oz. dom tretjega, torej v primeru kot je obravnavani, je odlog izvršbe po določilu 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ dopusten, če dolžnik (oz. smiselno tretji) izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika/tretjega, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Pogoj je torej, da si dolžnik oz. tretji bivanjske problematike ni mogel urediti na drug način. Pritožba zmotno povzema in kot nepravilne graja razloge sodišča prve stopnje, ko navaja, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da gre v obravnavanem primeru za enkratno okoliščino, ki se je pojavila šele sedaj in da zato odlog izvršbe iz posebno upravičenega razloga ni mogoč. Prav nasprotno. Sodišče prve stopnje je kot odločilno pojasnilo, da v obravnavanem primeru ne gre za enkratne posebne okoliščine, ki bi bile nepričakovane, saj je tretja C. C. kot bivša lastnica nepremičnine in 99,9 % družbenica dolžnika bila že daljši čas seznanjena z obstojem pogodbe o finančnem najemu nepremičnine, sklenjene z dolžnikom, od katere je lastnik nepremičnine zaradi neplačevanja najemnine predčasno odstopil in dejstvom, da ona in njena mladoletna otroka niso imeli pravnega naslova za bivanje v predmetni nepremičnini. Da bo lastnik nepremičnine, ki je razpolagal z izvršilnim naslovom zahteval njeno izročitev in izpraznitev tako zanje ni moglo biti nepričakovano. Kljub temu tretji (za mladoletna otroka njuna zakonita zastopnica C. C.) v vsem tem času niso reševali svoje bivanjske problematike niti tega niso zatrjevali in dokazali, kot to terja zakon. Ob pomanjkljivi trditveni podlagi sodišče prve stopnje zato predlogu za odlog na podlagi določila drugega odstavka 71. člena ZIZ niti ni moglo ugoditi.

11. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje, ko tudi ni našlo kakšnih drugih procesnih kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tretjih kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).