Jedro

Drsne ograje, ki je del pocinkane ograje, potekajoče okoli dvorišča stanovanja, kjer oseba, ki ji je dokument potrebno vročiti, stanuje, namreč brez ugotovitve obstoja konkretnega stanja vhodnih vrat v stanovanje ter nabiralnika in okoliščin dostopa, že kar same po sebi ni mogoče subsumirati pod pojem ″vhodnih vrat v stanovanje″ v smislu 95. člena ZUP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) je bila član lovske družine – tožene stranke (v nadaljevanju toženke).

2. S sklepom toženke z dne 18. 12. 2017 je bilo tožniku naloženo, da toženki plača stroške, ki so nastali z vročanjem pošte na disciplinsko obravnavo. Z dopisom toženke z dne 22. 1. 2018, kateremu so bili priloženi računi detektiva, ki je opravljal vročanje, je bil tožnik obveščen, da višina stroškov znaša 135,72 EUR.

3. Zoper sklep z dne 18. 12. 2017 je tožnik vložil: - na dne 7. 3. 2017 predlog za obnovo, ki ga je toženka obravnavala tudi kot pritožbo in jo kot prepozno zavrgla s sklepom z dne 6. 4. 2018 v zvezi s sklepom o popravi z dne 9. 6. 2018 ter v zvezi z odločitvijo izrednega občnega zbora z dne 1. 6. 2018 in odločbo z dne 8. 6. 2018; - na dne 29. 3. 2018 pritožbo, ki je bila zavržena kot prepozna s sklepom z dne 2. 5. 2018 v zvezi z odločitvijo izrednega občnega zbora z dne 20. 9. 2018 in odločbo z dne 27. 9. 20181. 4. S sklepom toženke z dne 17. 5. 2018 v zvezi z odločitvijo izrednega občnega zbora z dne 20. 9. 2018 ter odločbo z dne 27. 9. 20182 je bil tožnik črtan iz članstva toženke iz razloga, ker ni poravnal finančnih obveznosti do toženke v znesku 135,72 EUR.

5. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrglo tožbeni zahtevek v delu na razveljavitev odločitev toženke z dne 18. 12. 2017, 6. 4. 2018, 9. 6. 2018, 8. 6. 2018, 2. 5. 2018 ter 20. in 27. 9. 2018 (glede pritožbe z dne 22. 5. 2018). Tožbeni zahtevek pa je zavrnilo v delu na razveljavitev odločitev toženke z dne 17. 5. 2018 ter 20. in 27. 9. 2018 (glede pritožbe z dne 1. 8. 2018) ter na plačilo odškodnine. Odločilo je še, da mora tožnik povrniti toženki njene pravdne stroške.

6. V pravočasni pritožbi tožnik uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistveni pritožbeni razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

7. Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

8. Pritožba je utemeljena.

9. Tožnik oporeka pravilnosti zaključka prvostopnega sodišča, da je toženka ravnala pravilno, ko ga je črtala iz članstva toženke. Utemeljuje, da je zoper sklep z dne 18. 12. 2017 vložil pravočasno pritožbo, saj mu ta sklep sploh ni bil (pravilno) vročen. Zato trdi, da odločitev o naložitvi poravnave finančnih obveznosti do toženke ni postala dokončna, zaradi česar pogoj za prenehanje članstva s črtanjem ni bil izpolnjen, saj naloženih mu finančnih obveznosti ni bil dolžan poravnati.

10. Sodišče prve stopnje je v zvezi s sporno vročitvijo ugotovilo naslednja dejstva: - da je detektiv kot vročevalec na dne 23. 12. 2017 poskušal sporni sklep vročiti tožniku na naslovu ..., kjer ta dejansko prebiva; - da je bil tožnik na dvorišču in da pisanja od vročevalca ni hotel sprejeti; - da je vročevalec sklep zato pritrdil na dvoriščna vrata (drsno ograjo, ki je del pocinkane ograje, s katero je ograjeno dvorišče, na katerem se je nahajal tožnik).

Sodišče prve stopnje je še utemeljilo, da ni relevantno, ali je na naslovu ... mogoč dostop do vhodnih vrat in nabiralnika, ker tožnik pisanja od vročevalca ni želel prevzeti. Pri tem se je sklicevalo na sodbo Višjega sodišča v Celju PRp 4/2015 z dne 8. 4. 2015 z utemeljitvijo, da iz te sodbe izhaja, da zasebno, ograjeno dvorišče, ki je funkcionalno povezano s stanovanjem, šteje za stanovanje, ograja dvorišča pa kot vrata v to stanovanje.

11. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, da vročevalec pisanja ne bi smel pritrditi na drsno ograjo, ker so na naslovu ... tako vhodna vrata v stanovanje kot predalčnik, je v prvem odstavku 95. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta določa, da če oseba, ki bi po tem zakonu dokument morala sprejeti, tega brez zakonitega razloga noče storiti, vročevalec dokument pusti v stanovanju, kjer taka oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlena, ali pa nalepi dokument na vrata stanovanja oziroma prostorov, ali ga pusti v predalčniku.

12. Stališče prvostopnega sodišča, da ni relevantno, ali je na naslovu ... mogoč dostop do vhodnih vrat in nabiralnika, ni pravilno. ZUP namreč za primer odklonitve sprejema dokumenta na naslovu, kjer je stanovanje, izrecno določa, da se dokument bodisi nalepi na vrata stanovanja, bodisi se ga pusti v stanovanju ali v predalčniku. V kolikor je torej mogoč dostop do vhodnih vrat stanovanja, ali do nabiralnika, potem je vročitev opravljena pravilno le, v kolikor je pisanje nalepljeno na vrata stanovanja ali pa puščeno v nabiralniku. Drsne ograje, ki je del pocinkane ograje, potekajoče okoli dvorišča stanovanja, kjer oseba, ki ji je dokument potrebno vročiti, stanuje, namreč brez ugotovitve obstoja konkretnega stanja vhodnih vrat v stanovanje ter nabiralnika in okoliščin dostopa, že kar same po sebi ni mogoče subsumirati pod pojem ″vhodnih vrat v stanovanje″ v smislu 95. člena ZUP.

13. Glede sodbe PRp 4/2015 pa pritožba pravilno opozarja, da ta primer iz sodne prakse v obravnavani zadevi sploh ni uporabljiv, ter da je prvostopno sodišče jedro zadeve napačno povzelo. Gre namreč za prekrškovno zadevo, v kateri se je presojala zakonitost izvedbe postopka o prekršku.

14. Ker prvo sodišče ni ugotavljalo, ali je na naslovu ... mogoč dostop do vhodnih vrat in nabiralnika, je zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče glede na okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka. Pritožbena obravnava namreč ne bi predstavljala ustreznega sredstva za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj bi dopolnitev postopka trajala pred pritožbenim sodiščem enak čas kot pred prvostopnim sodiščem. Poseženo pa bi bilo v pravico do pravnega sredstva, saj bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, o katerih se prvostopno sodišče še ni izreklo, in to niti v dejanskem pogledu (obstoj vhodnih vrat in nabiralnika), niti v pravnem pogledu (zakonitost vročitve). Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

15. Glede na vsebino kršitve kakšni dodatni napotki sodišču prve stopnje za novo sojenje niso potrebni.

16. O stroških, ki so pravdnima strankama nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Sklep z dne 2. 5. 2018 je tožnik izpodbija s pritožbo z dne 22. 5. 2018. 2 Sklep z dne 17. 5. 2018 je tožnik izpodbijal s pritožbo z dne 1. 8. 2018.