Jedro

Ker je tožeča stranka na naroku dne 20.11.2009 tožbo spremenila, navedeno vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov za vložitev motenjske tožbe, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Razlogi, zakaj se je tožeča stranka odločila za spremembo tožbenega zahtevka, četudi, naj bi šlo za nepotrebnost in nezakonitost sklepa o popravi tožbe, ne vpliva na pravilnost odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z obravnavanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo objektivno spremembo tožbe ter zavrglo tožbo, da so tožene stranke motile tožeče stranke v njihovi zadnji mirni posesti parkirišča ter skupnih delov objektov in naprav oziroma njihovih delov stanovanjske hiše, B 7 in 9, L, s tem, da so zamrežile parkirišča ob stanovanjski hiši na B ulici 7 in 9, L in od 8.6.1997 in 6.7.1997 tožečim strankam preprečujejo dostop, dovoz in uporabo parkirišča ter skupnih delov objektov in naprav oziroma njihovih delov stanovanjske hiše B 7 in 9, L ter, da so tožene stranke dolžne vzpostaviti prejšnje stanje tako, da s parkirišča na svoje stroške odstranijo mreže in dopustijo tožečim strankam dostop, dovoz in uporabo parkirišča ter skupnih delov objektov in naprav ter njihovih delov stanovanjske hiše B 7 in 9, L in se jim v bodoče prepoveduje s takim in podobnimi ravnanji motiti posest tožečih strank. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene stranke MM, BL, DJ in MN ter sklep razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Zoper sklep se tožnika pritožujeta in predlagata njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v nov postopek. Poudarjata, da pri spremembi njune tožbe ne gre za takšno spremembo, ki bi predstavljala drugačno ali bistveno večje varstvo posesti. Navajata, da so šle vse tožbene navedbe, od takrat, ko je njun oče pravočasno vložil tožbo, v smeri uveljavljanja posestnega varstva na celotnem parkirišču. Tožbene navedbe so v celoti ostale nespremenjene, tudi po umiku vloge z dne 27.3.2006. Tožnika nikakor ne uveljavljata drugačnega varstva pred motenjem posesti oziroma varstva posesti, zgolj na šestih parkirnih mestih, kot zmotno navaja prvostopno sodišče. Že zato tožbe ni moč obravnavati kot prepozne. Pritožnika opozarjata, da gre za identično zadevo pod opr. št. IV P 3035/2005, v kateri je višje sodišče pod opr. št. II Cp 3960/2008 ugotovilo nezakonitost sklepa o zavrženju tožbe, saj je ugotovilo, da je bila prvotna opredelitev tožbenega zahtevka dovolj določna. Iz navedenega je jasno, da je do prve poprave tožbenega predloga prišlo na podlagi nezakonitega sklepa prvostopnega sodišča. Zato je absurdno, da tožnika, ki zgolj odpravljata posledice nezakonitega ravnanja sodišča trpita škodljive posledice takšnega ravnanja. Tudi ne drži, kot navaja pritožbeno sodišče v sklepu I Cp 4185/2009, da razlogi za konkretno procesno dispozicijo tožnikov, niso pomembni. Poudarjata še, da je v tožbenem predlogu po njegovi zadnji spremembi zagotovo vsebovan tudi tožbeni predlog pred njegovo spremembo.

Pritožba ni utemeljena.

Skladno z določbo 32. člena SPZ (enako tudi 77. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), je mogoče zahtevati sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Pritožbeno sodišče sprejema enako stališče kot prvostopno sodišče, da je tožeča stranka na naroku dne 20.11.2009 tožbo spremenila, kar vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov za vložitev motenjske tožbe, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Razlogi, zakaj se je tožeča stranka odločila za spremembo tožbenega zahtevka, četudi, naj bi šlo za nepotrebnost in nezakonitost sklepa o popravi tožbe, ne vpliva na pravilnost odločitve. Enako ne pritožbena trditev, da so tožbene navedbe v celoti ostale nespremenjene, ampak je bil popravljen le tožbeni predlog. Sprememba tožbenega predloga je namreč še vedno sprememba tožbe. Odločilno je, ali sta tožnika s spremembo tožbe zahtevala drugačen oziroma bistveno večji obseg motenja posesti. Po oceni pritožbenega sodišča to velja za oboje, pri čemer je treba upoštevati še specifičnost te zadeve. Posestno varstvo na celotnem parkirišču, kot ga zahtevata tožnika, se namreč ne more vzpostaviti samo v ožjem obsegu, kot sta ga zahtevala pred spremembo tožbe, to je samo z odstranitvijo mreže na določenih parkiriščih. Zato ni mogoče izhajati iz predpostavke, da tožba ni prepozna v tistem delu, ki se nanaša na pet parkirnih mest, kot jih je tožeča stranka precizirala v tožbenem predlogu dne 27.3.2006, saj v tem primeru ne gre za isti predmet (prej parkirišče, sedaj parkirno mesto). Po povedanem je odločitev prvega sodišča o zavrženju tožbe pravilna (enako odločitev o začasni odredbi), zato je bilo pritožbo zavrniti in sklep potrditi.