Jedro

Sodba, ki jo izda sodišče v sporu majhne vrednosti, se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve. V dejansko stanje odločitve sodi tudi dokazna ocena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 181269/2014 - 2 z dne 30. 12. 2014 naložilo tožencu, da tožeči stranki plača 396,77 EUR in mu povrne izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR. Hkrati je dovolilo predlagano izvršbo. Po toženčevem ugovoru je izvršilno sodišče s sklepom z dne 27. 2. 2015 razveljavilo sklep o izvršbi v dovolilnem delu in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku. V tem je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi v njegovem dajatvenem delu oziroma v odločitvi, da je toženec dolžan plačati 396,77 EUR in v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo izvršilnih stroškov.

2. Tožeča stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo brez opredelitve formalnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Predlaga, da naj se o njenem predlogu ponovno razpravlja. Navaja, da so v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine naštete vse verodostojne listine z oznako, datumom, zapadlostjo in zneskom. Gre za račune, ki jih je prejela družina H. za hčerki P. in S., za kateri sta starša ob vpisu z njo podpisala dogovor, da bosta poravnavala obveznosti, ki bodo nastale v času njunega obiskovanja vrtca in šole. Šola je pošiljala položnice na naslov mame, ki položnic ni plačevala. Zoper njo je bil podan predlog za izvršbo, ki pa je bil ustavljen. Staršema so bili vsak mesec poslani računi s položnico za plačilo, ki jih nista plačevala. Dolgovi še naprej nastajajo. Meni, da je sodba nerazumljiva, saj kaže, da mora upnica še dodatno dokazovati nastali dolg, čeprav je staršem še kako jasno, da so dolžniki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, to pa so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna postopkovna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi bagatelnosti teh sporov racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba, ki jo izda sodišče v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve. V dejansko stanje odločitve sodi tudi dokazna ocena. Tožeča stranka izpodbija prav to, kar pomeni, da uveljavlja nedovoljen pritožbenih razlog.

5. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni izkazala niti obstoja niti višine vtoževane obveznosti. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi (451. člen ZPP). V obravnavani zadevi se je postopek začel kot izvršba na podlagi verodostojne listine, nato pa je po toženčevem ugovoru stekel kot pravdni postopek. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine za začetek postopka zadostuje verodostojna listina. Ta predstavlja dokazilo s takšno dokazno vrednostjo, da izvršilno sodišče nima pooblastila preverjati resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje.1 V primeru dolžnikovega ugovora zoper izvršilni sklep oziroma potem, ko preide izvršilni postopek v pravdnega, sodišče pridobi to pooblastilo. Da pa ga lahko uresniči, nastopi obveznost tožeče stranke, da navede dejansko podlago dolžnikove/ toženčeve obveznosti in za ugotovitev resničnostne vrednosti zatrjevanih dejstev predlaga dokaze, tako kot to veleva prvi odstavek 180. člena ZPP, ki določa vsebino tožbe. Po drugem odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se namreč predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava v pravdnem postopku kot tožba.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 9. 2015 pozvalo tožečo stranko, da tožbo dopolni tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in ji za dopolnitev tudi odredilo rok 15 dni. Ker se tožeča stranka ni odzvala na poziv sodišča, bi to moralo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP njeno tožbo zavreči.2 Tako tudi vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka ni mogel biti uspešen. Na podlagi dotedanjih dejanskih navedb tožeče stranke je sodišče prve stopnje lahko zaključilo zgolj to, da je toženec kot oče mladoletnih hčera, ki obiskujeta šolo oziroma tožečo stranko, dolžan prispevati za njeno preživljanje. Ni pa moglo zaključiti, za kakšno obveznost gre in zakaj v prav takšni (vtoževani) višini3 . Ker tožeča stranka s svojim dejanskim trditvenim in dokaznim bremenom ni uspela (bila je povsem pasivna) in ker je toženec v celoti zanikal nastanek svoje obveznosti, tožeča stranka s svojim zahtevkom ni mogla uspeti.

7. Iz navedenih razlogov je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 16. 6. 1998, Pravna mnenja št. 1/98. 2 Napačna uporaba omenjenega določila še ne pogojuje razveljavitve izpodbijane sodbe, saj gre za zgolj relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP). 3 Račune, ki jih je tožeča stranka priložila pritožbi, pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku ne more in ne sme upoštevati (451. člen in prvi odstavek 337. člena ZPP).