Jedro

V skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS, je bilo tožniku omogočeno, da sproži postopek za kategorizacijo športnikov, kolikor meni, da konkretna kategorizacija ni bila izvedena.

Izpodbijana odločba je v zadostni meri obrazložena in se jo tudi da preizkusiti, saj jasno in nedvomno odraža toženkine razloge za odločitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Fundacija za šport prosilcu A. za prijavljeni program B. na podpodročju dejavnosti vrhunskega športa – programi reprezentanc dodelila sredstva v višini 10.637,00 EUR. V obrazložitvi pojasnjuje, da je na podlagi določil Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Pravilnik) dne 26. 10. 2012 v Uradnem listu RS, št. 80/12 objavila Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2013 katerega predmet je sofinanciranje izvajalcev programov športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2013. Na podpodročju dejavnosti vrhunskega športna – programov reprezentanc (v nadaljevanju D1) je pristojna strokovna komisija obravnavala 101 pravilno in popolno vlogo. Za to področje so razpisana sredstva v višini 2.749.500 EUR, skupna višina zaprošenih sredstev pa znaša 8.500.132 EUR. Pristojna strokovna komisija je predlog dodelitve sredstev na omenjeno podpodročje pripravila na podlagi določil Pravilnika in ob upoštevanju razvrstitve športnih panog v razrede na osnovi metodologije Olimpijskega komiteja Slovenije – Zveze športnih zvez (OKS-ZŠZ) ob upoštevanju tekmovalnih rezultatov v obdobju kategorizacije ter ob upoštevanju najnovejših podatkov tekmovalnih rezultatov. Skladno z merili za dodelitev sredstev opredeljenimi v 20. členu Pravilnika, je prijavitelj pri merilu „uspešnost nacionalne panožne športne zveze- razvrstitev športne panoge v razred“ prejel 200 točk, pri merilu „uspešnost programa - tekmovalni rezultati v obdobju kategorizacije“ 12 točki ter pri merilu „uspešnost programa - pomembni tekmovalni rezultati v zadnjem letu, pri panogah, ki imajo velika tekmovanja na dve leti, pa pomembni tekmovalni rezultati zadnjega velikega tekmovanja“ pa 0 točk. Glede na izvedeno vrednotenje je bil navedeni program uvrščen v nadaljnjo fazo obravnave. Razdelitev sredstev razpisanih za podpodročje D1 pa je bila metodološko izvedena skladno z določili 22. člena Pravilnika. Na podlagi izvedenega postopka finančnega vrednotenja prijavljenih programov so bili programu B. dodeljena sredstva v višini 10.637,00 EUR.

Komisija za pritožbe Fundacije za šport je s svojo odločbo št. D1-13-102 z dne 26. 6. 2013 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila. Pojasnjuje, da na podlagi ponovne preučitve spisovne dokumentacije in pritožbe ugotavlja, da program pritožnika ne obsega elementov vsebine, ki bi opredeljevali drugačno vrednotenje vloge. Upoštevani so bili vsi relevantni in verodostojni podatki, ki se nanašajo na točkovanje uspešnosti nacionalne panožne športne zveze ( v nadaljevanju NPŠZ) in uspešnost programa vrhunskega športa. Ker je športna panoga na osnovi metodologije OKS-ZŠZ uvrščena v 4. razred, ji je bilo pri merilu „uspešnost NPŠZ“ pravilno dodeljenih 200 točk. Na podlagi tekmovalnih rezultatov v obdobju kategorizacije pa je bilo pri merilu „uspešnost programa - tekmovalni rezultati v obdobju kategorizacije“ pravilno dodeljenih 12 točki, pri merilu „uspešnost programa pomembni tekmovalni rezultati v zadnjem letu“ pa 0 točk. Prvostopni organ je tudi pravilno izvedel razdelitev sredstev razpisanih na podpodročju dejavnosti vrhunskega športa, skladno z določili 22. člena Pravilnika. V okviru razpoložljivih sredstev namenjenih programom na podpodročju dejavnosti vrhunskega športa, so bila najprej izločena sredstva za sofinanciranje programov več panožnih športnih zvez na področju D1, nato pa je prvostopni organ vsakemu posameznemu izbranemu programu dodelil ustrezno višino sredstev sofinanciranja. Pri tem so bili upoštevani rezultati analize vlog ter rezultati analize vseh izbranih programov na podpodročju dejavnosti vrhunskega športa. Izračun je bil matematično izveden ob doslednem upoštevanju predpisane metodologije za razdelitev sredstev.

Tožeča stranka v tožbi poudarja, da je bila tožena stranka poleg Pravilnika dolžna upoštevati tudi Zakon o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter tudi njegov 8. in 9. člen. Odločba tožene stranke je neobrazložena in ne dosega standarda iz 214. člena ZUP. Določbe Pravilnika, ki opredeljujejo kriterije za dodelitev sredstev, vsebujejo pravne standarde, ki so pomensko odprti. Eden takih je tudi možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom. Tudi Ustavno sodišče je v novejši sodni praksi poudarilo, da je obrazložitev sodne odločbe samostojna in avtohtona prvina pravice do poštenega sojenja, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave RS. Vloge tožeče stranke so bile v prejšnjih letih za vsebinsko sorodne programe redno točkovane z več točkami, s prijavljenimi programi pa so jim bila sredstva, za katera so zaprosili, tudi dodeljena. Petintrideseti člen Pravilnika stalni strokovni komisiji daje tudi možnost, da od prosilca zahteva dodatne informacije o programu, če meni, da se na podlagi posredovanih informacij do vloge ne more opredeliti. Razdelitev sredstev v posameznem letu je odvisno od tega, koliko izvajalcev se na razpis prijavi, to pa ne ustreza definiciji pravila, ki posamezniku omogoča, da vnaprej pozna svoj pravni položaj in lahko glede na to ustrezno uravnava svoja ravnanja. Tožena stranka bi morala v vseh odločbah pojasniti, koliko sredstev in zakaj je dodelila posameznim prosilcem, saj bi bilo zgolj tako pravilno in v celoti možno oceniti položaj posameznega prosilca. Tožeči stranki bi morala pred izdajo odločbe tudi omogočiti, da se seznani z razlogi, ki vodijo v bodočo odločitev in ji omogočiti, da se do teh razlogov opredeli.

V zvezi z izpodbijano odločbo tožeča stranka navaja, da ji je bilo v letu 2011 dodeljenih 400 točk za uspešnost ter dosežene tekmovalne rezultate, na letošnjem razpisu pa ji je bilo v isti kategoriji dodeljenih le 200 točk. Višina odobrenih sredstev v letu 2013 je tako prenizka glede na sredstva, ki so ji bila odobrena prejšnja leta ter glede na višino vseh odobrenih sredstev za podpodročje D1. Ker je program v prejšnjih letih korektno in kvalitetno izvedla meni, da je upravičena do celotnega zneska zaprošenih sredstev. Nižje število točk glede na lansko leto ji je bilo dodeljeno zaradi nove in drugačne razvrstitve športne panoge rally, ki je prešel v 4. razred športne panoge na podlagi metodologije OKS-ZŠZ. Na podlagi odločitve Fundacije in OKS-ZŠZ meni, da za ureditev, kakršno predvideva Pravilnik v 21. členu, Fundacija za šport, nima podlag v 9. členu Zakona o športu (v nadaljevanju ZSpo). Navedena zakonska določba je jasna in od izdajatelja podzakonskega predpisa zahteva, da določi kriterije, kis o navedeni v tretjem odstavku. Ti kriteriji v Pravilniku pa niso določeni na način, kot to zahteva zakon. Po pravilih bi tako morali razvrstiti športne panoge v skupine, razvrstiti športne panoge glede na razširjenost in uspešnost, določiti programe, ki so v javnem interesu in določiti višino sofinanciranja izbranih programov, ki so v javnem interesu. Tudi merila na podlagi katerih bi OKS-ZŠZ in Fundacija odločali, niso nikjer določena. Takšna ureditev pa je nedopustna in v neskladju z Ustavo RS. OKS zaradi konflikta interesov tudi ne more in ne sme sodelovati v postopku odločanja o kategorizaciji in posledično deliti sredstva. Je porabnik javnih sredstev in zato zainteresiran za način njihove delitve.

Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, tožeči stranki pa dodeli zaprošena sredstva v višini 24.363 EUR. Povrne naj tudi nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki vred.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka oporeka načinu izvajanja Pravilnika ter sami vsebini Pravilnika. Tožena stranka pri razporejanju sredstev v celoti postopa v skladu z veljavnim Pravilnikom, ki ga mora dosledno upoštevati, saj gre za veljavni splošni akt, ki ga sprejema Svet Fundacije, potrjuje pa Državni zbor. Pravilnik tako daje posamezni komisiji Fundacije diskrecijsko pravico, da samostojno odloča v okviru svojih pristojnosti za razporeditev sredstev posamezne panoge. O zahtevku odloči Svet Fundacije, ki je kolektivni organ, pri katerem odločitev sprejmejo člani sveta z glasovanjem na podlagi svojega subjektivnega mnenja ob objektivno popolno ugotovljenem dejanskem stanju. Neutemeljena je navedba, da tožena stranka ni postopala v skladu z določili ZUP. Nesporno je, da je tožena stranka preko svojih komisij, ki so obravnavale posamezni zahtevek, ugotavljala vsa dejstva pomembna za odločitev o stvari. OKS je na podlagi ZSpo dodeljeno javno pooblastilo za razvrščanje športnih panog v razrede. Način razvrščanja v razrede je opredeljen s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, ki jih sprejme na podlagi določil ZSop OKS. Kolikor pa tožeča stranka meni, da so določila ZSpo, konkretno 38. člen in naslednji ter sami pogoji nezakoniti, ima pravico, da jih izpodbija pred Ustavnim sodiščem. Tožeča stranka drugega argumenta kot le nezakonitosti razvrščanja športnih panog v razrede oziroma uporabe take razvrstitve v Pravilniku Fundacije, ne navaja. Ker je bila razvrstitev zakonita, ne more biti spora niti o višini dodeljenih sredstev. Tožena stranka glede na navedeno sodišču predlaga, da tožbo v celoti zavrne, toženi stranki pa povrne nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki in DDV vred.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožencem in tožnikom ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. To pa pomeni, da se ZUP v teh zadevah le smiselno uporablja kolikor posamezno področje ni urejeno s posebnim postopkom. V konkretnem primeru je prvostopni organ v postopku ocenjeval popolnost in utemeljenost vloge prijaviteljev na razpis, pri čemer je odločil enostransko oziroma na podlagi podatkov prijaviteljev in v skladu s pogoji razpisa, ki jih je sam pripravil. To pa ne pomeni, da bo na razpis vsak od prijaviteljev s svojim projektom tudi uspel, saj ne gre za pravico, ki bi bila prijavitelju vnaprej zagotovljena. Sodna presoja je zato v omenjenih zadevah zadržana.

V konkretni zadevi ni spora, da se je tožnik prijavil na Javni razpis za sofinanciranje športnih dejavnosti raziskovanja, razvoja športa ter založništva v športu, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/12 z dne 26. 10. 2012. Tudi ni sporno, da je kandidiral s prijavljenim programom B., na podpodročju dejavnosti vrhunskega športa – programi reprezentanc D1 ter za omenjeni program preje l0.637,00 EUR sredstev. Sodišče pripominja, da je bilo v skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS, ki jih je oblikovala OKS-ZŠZ, na podlagi 16. in 38. člena ZSpo pa potrdil Strokovni svet RS za šport ter so objavljeni na spletnih straneh OKS-ZŠZ, tožniku omogočeno, da sproži postopek za kategorizacijo športnikov, kolikor meni, da konkretna kategorizacija ni bila primerno izvedena. Če pa je bila tožnikova športna panoga v konkretnem primeru nesporno razporejena v 4. razred športne panoge, mu je iz tega naslova pripadalo tudi ustrezno število vnaprej določenih točk, t.j. 200. Prav tako mu je bilo na podlagi 20. člena Pravilnika dodeljeno ustrezno število točk glede na uspešnost programa tekmovalnih rezultatov v obdobju kategorizacije oziroma pomembnih tekmovalnih rezultatov v zadnjem letu. Da bi bila razdelitev sredstev razpisanih na podporočju D1 izvedena neskladno z ugotovljenimi podatki in z določili 22. člena Pravilnika, pa tožnik niti ne trdi. Po mnenju sodišča je tako izpodbijana odločba v zadostni meri obrazložena in se jo tudi da preizkusiti, saj jasno in nedvoumno odraža toženkine razloge za odločitev. Ureditev iz 35. člena Pravilnika pa smiselno pomeni,, da odločanje načeloma poteka na podlagi podatkov, ki so jih posredovali prosilci. Pridobivanje drugih podatkov pa je predvideno le kot možnost in ne kot obveznost toženke. Navedba v izpodbijani odloči, koliko sredstev je bilo dodeljenih posameznim prijaviteljem za njihove programe, pa na odločitev o tožnikovi vlogi po mnenju sodišča ne bi vplivala, niti tožnik tega ne trdi ali dokazuje.

Za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilna okoliščina, ali je bila tožnikova športna panoga pravilno razvrščena v 4. razred, niti zatrjevano dejstvo, da je v prejšnjih letih prejel več sredstev pač pa, da je bilo, glede na ugotovljeno dejansko stanje, pravilno odločeno o sofinanciranju tožnikovega programa. To pa se je po mnenju sodišča tudi zgodilo.

V ostalem se sodišče strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev navaja tožena stranka. Sodišče se za to, da ne bi prišlo do ponavljanja nanje sklicuje v smislu 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 ter Pravilniku o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu.