Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločitve, da vsaka stranka nosi polovico stroškov postopka, nima podlage v odločitvah ZPP. Taka odločitev ni izvršljiva (primerna za izvršbo), saj ne obsega obsega in časa izpolnitve obveznosti - iz take odločitve za toženo stranko ne sledijo nikakršne obveznosti.
Pritožba tožene stranke se kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijana odločitev o stroških sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je s sodbo zakonsko zvezo pravdnih strank razvezalo, mladoletno hčer pravdnih strank dodelilo v varstvo in vzgojo toženki, tožniku pa naložilo, da za mladoletno hčerko plačuje mesečno preživnino v višini 18.000,00 SIT od 9.2.1998 dalje, hkrati pa odločilo tudi, da vsaka stranka nosi polovico stroškov postopka.
Zoper stroškovno odločitev se pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi opozarja, da s svojim nizkim osebnim dohodkom v celoti preživlja sebe in hčerko in zato nima prihrankov, s katerimi bi krila nastale sodne stroške. Zaradi življenjskih razmer je tudi sama razmišljala o vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze, vendar se ravno zaradi bojazni previsokih sodnih stroškov za to ni odločila. Glede na to, da je tožnik vložitelj tožbe za razvezo zakonske zveze, predlaga, da tudi sam krije stroške postopka oziroma se njo oprosti plačila stroškov.
Pritožba ni utemeljena.
Res je sicer tudi po oceni pritožbenega sodišča zgrešena stroškovna odločitev sodišča prve stopnje, ko je odločilo, da vsaka stranka nosi polovico stroškov postopka, vendar taka (stroškovna) odločitev sodišča prve stopnje ni le neizvršljiva, temveč tudi iz take stroškovne odločitve za toženko ne sledijo ustrezne stroškovne posledice, oziroma na podlagi take stroškovne odločitve toženka ni zavezana k plačilu kakšnih stroškov postopka. Na podlagi odločitve, da vsaka stranka nosi polovico stroškov postopka na toženko ne preide obveznost plačila sodnih taks (za tožbo in sodbo), saj je to zakonita obveznost tožnika (po Zakonu o sodnih taksah - ZST), pooblaščenec tožnika pa na podlagi take odločitve tudi nima kakšne terjatve zoper toženo stranko, kot tudi ne tožnik. Res bi bila pravilna odločitev, da pravdni stranki trpita vsaka svoje pravdne stroške, ker pa iz stroškovne odločitve, da vsaka stranka nosi polovico stroškov postopka, za toženko ne sledi kakšna stroškovna sankcija, je na podlagi 2. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.