Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep III Ip 4859/2013

ECLI:SI:VSLJ:2014:III.IP.4859.2013 Izvršilni oddelek

predlog za izvršbo identifikacijski podatki skladnost podatkov identifikacija dolžnika
Višje sodišče v Ljubljani
28. januar 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, temveč bi moral upnik navesti pravilno osebno ime kot tudi naslov prebivališča. Ti podatki se morajo medsebojno skladati, sicer sodišče sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more izdati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upnikov predlog za izvršbo zavrglo, z obrazložitvijo, da ga je sicer v danem roku dopolnil, vendar pa sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah dolžnika na podlagi navedenih podatkov ni moglo nedvoumno identificirati, ker se davčna številka in EMŠO dolžnika ne ujemata z njegovim priimkom.

2. Zoper sklep je upnik po pooblaščenki pravočasno vložil pritožbo iz razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v predlogu za izvršbo navedel osebne podatke dolžnice, kot izhajajo iz sklenjene posojilne pogodbe. Dolžnica je očitno v vmesnem času spremenila priimek in naslov, o čemer pa upnika ni obvestila, čeprav se je s pogodbo zavezala to storiti. Davčna številka in EMŠO dolžnice sta omogočala nedvoumno identifikacijo stranke, pri čemer je ratio legis določbe 16.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zgolj v nedvoumni identifikaciji strank postopka, ugotovitvi pravdne sposobnosti in identitete strank iz predloga za izvršbo s strankami po izvršilnem naslovu. Davčna številka in EMŠO sta že sama po sebi dovolj močan identifikacijski znak. Sklicuje se na sodno prakso, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1579/2011 z dne 1. 6. 2011. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, upniku pa naj se povrnejo stroški pritožbenega postopka, ki jih opredeljeno uveljavlja. Prilaga listinske dokaze.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZIZ, ki med drugim kot obvezno sestavino predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine opredeljuje navedbo dolžnika z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, ne zadošča, da upnik navede le pravilno davčno številko ali EMŠO oziroma oboje, niti v primeru, če ti številki pripadati isti osebi. Obvezen identifikacijski podatek o dolžniku je osebno ime in naslov njegovega prebivališča (1. točka prvega odstavka 16.a člena ZIZ), medtem ko mora upnik navesti datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek (2. točka prvega odstavka 16.a člena ZIZ) le v primeru, kadar sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah ne more nedvoumno identificirati dolžnika na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena ZIZ, ki so v predlogu za izvršbo (tretji odstavek 41. člena ZIZ).

5. Upnik je v predlogu za izvršbo navedel osebno ime dolžnice in naslov prebivališča, ti podatki pa za nedvoumno identifikacijo niso zadoščali, kar je sodišče ugotovilo ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah, zaradi česar je upnika s sklepom z dne 30. 8. 2013 utemeljeno pozvalo k dopolnitvi predloga. Upnik je v danem roku predlog dopolnil z navedbo EMŠO in davčne številke v predlogu za izvršbo navedene osebe, vendar pa je sodišče prve stopnje ob ponovnem preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah ugotovilo, da EMŠO in davčna številka ne pripadata osebi imenu, ki naj bi bilo dolžničino. Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke torej ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, temveč bi moral upnik navesti pravilno osebno ime kot tudi naslov prebivališča. Ti podatki se morajo medsebojno skladati, sicer sodišče sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more izdati. Pravilnost navedbe podatkov in njihova medsebojna usklajenost ni pomembna le za izdajo sklepa o izvršbi, temveč tudi zaradi obveznosti sodišča iz četrtega odstavka 41. člena ZIZ, da po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe v elektronsko dosegljivih evidencah o podatkih, pomembnih za opravo izvršbe s sredstvi, s katerimi je bila izvršba dovoljena.

6. Glede na navedeno je upnikova dolžnost v predlogu za izvršbo, oziroma po pozivnem sklepu sodišča v dopolnitvi predloga za izvršbo, navesti pravilne identifikacijske podatke dolžnika, pri čemer je neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da podatki, kot jih je navedel v predlogu za izvršbo in njegovi dopolnitvi, izhajajo iz posojilne pogodbe in da mu dolžnica spremembe podatkov ni sporočila. Že pozivni sklep sodišča z dne 30. 8. 2013 bi moral biti upniku zadostno opozorilo za to, da sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah ni moglo nedvoumno identificirati dolžnice na podlagi osebnega imena in naslova prebivališča iz predloga za izvršbo, zaradi česar bi ob zadostni skrbnosti moral že takrat preveriti, ali je prišlo do kakšne spremembe v času po sklenitvi pogodbe, iz katere izvira terjatev, in pred vložitvijo predloga za izvršbo, kot je to storil po prejemu izpodbijanega sklepa in pri Davčni upravi Republike Slovenije opravil poizvedbe ter dobil potrdilo, ki ga je priložil pritožbi. Spremembo priimka dolžnice in naslova prebivališča bi torej upnik moral sodišču sporočiti že v roku, danem v pozivnem sklepu, dopolnitev v pritožbi pa je prepozna.

7. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na pritožbeno sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1579/2011 z dne 1. 6. 2011 višje sodišče le pojasnjuje, da en sklep še ne pomeni ustaljene sodne prakse, pritožnika pa seznanja tudi z drugačno odločitvijo v sklepu I Ip 1299/2013 z dne 10. 7. 2013, v katerem je zavzeto enako stališče kot v predmetni zadevi.

8. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia