Jedro

Kadar sodišče ugotovi, da stranka premoženje ima, lahko ugodi predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse le, če prosilec izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. prodati zalog in naložb) oziroma jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Proti temu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Navedla je, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njene trditvene podlage. Svojo odločitev, da je oprlo na podatke, ki izhajajo iz bilance stanja iz leta 2016, „ob tem pa spregledalo, da o predlogu odloča več kot leto dni po bilanci iz leta 2016 in je predlagatelj denarna sredstva torej prav gotovo v tem obdobju že porabil“. To izhaja tudi in blokade transakcijskega računa. Zatrjevala je, da je v predlogu pojasnila, „da je lastnik nepremičnin, ki pa so obremenjene s hipotekami in jih ni mogoče prodati“. Pojasnila je, da se v sklepu omenjene zaloge nanašajo na te nepremičnine, zaradi česar takojšnje plačilo takse ni možno. Prvostopenjskemu sodišču je očitala tudi, da ni vsebinsko odločalo o predlogu za odlog plačila sodne takse. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predlogu za oprostitev/odlog plačila sodnih taks z dne 18. 2. 2018 (list. št. 111) je tožena stranka prosila za oprostitev plačila sodne takse, ker ji „trenutno finančno in premoženjsko stanje ne omogočata plačila zahtevane sodne takse“. Navedla je, da je edini transakcijski račun blokiran ter da ne posluje gotovinsko. Pojasnila je, da „nimajo premoženja, ki bi ga lahko unovčili za plačilo zahtevane sodne takse“ ter da ni lastnica nepremičnin ali vrednejših premičnin, na podlagi katerih bi lahko zagotovila plačilo slednje. Navedla je tudi, da so njene nepremičnine obremenjene s hipotekami, zaradi česar jih „v tako kratkem času ne moremo prodati.“ Kot dokaz je predlagala poizvedbe pri AJPES in v zemljiški knjigi.

5. Pogoji za uveljavitev taksnih oprostitev pravnih oseb so navedeni v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Sodišče ugodi predlogu za oprostitev taksne obveznosti, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. plačilo takse mora biti procesna predpostavka, 2. pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse in 3. pravna oseba sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke v postopku odločanja o taksnih obveznostih se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12b. člena ZST-1).

6. Iz bilance stanja tožene stranke za leto 2016 izhaja, da ima tožena stranka dolgoročne finančne naložbe v višini 69.042,00 EUR, zaloge v višini 968.207,00 EUR in denarna sredstva v višini 3.798,00 EUR. Tožena stranka je sama predlagala vpogled v to bilanco. Ker pa ni niti zatrjevala niti dokazovala, da podatki iz bilance ne držijo, je njeno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje spregledalo časovno oddaljenost med izdajo bilance in odločanjem o predlogu, iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, pravno zmotno.

7. V postopku odločanja o plačilu sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke (tretji odstavek 1. člena ZST-1). V tem primeru je to ZPP. Smiselna uporaba 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze v oporo svojim zahtevkom pomeni, da bi morala tožena stranka podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog za taksne oprostitve že med postopkom pred sodiščem prve stopnje (1. odstavek 286. člena ZPP smiselno). Podati bi morala konkretno obrazložene trditve, iz katerih bi izhajalo, da podatki iz bilance stanje za leto 2016 ne izkazujejo več njenega realnega premoženjskega stanja in k tem navedbam predložiti ustrezne dokaze. Tega pa ni storila. Zato je presoja sodišča prve stopnje, da ima tožena stranka toliko premoženja, da lahko iz tega premoženja plača sodno takso, pravilna.

8. Kadar sodišče ugotovi, da stranka premoženje ima, lahko ugodi predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse le, če prosilec izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. prodati zalog in naložb) oziroma jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1).

9. Iz navedb tožene stranke, da je njen edini poslovni račun blokiran, pa ni mogoče s prepričanjem ugotoviti, da nima niti toliko denarnih sredstev, oziroma da jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja lastne dejavnosti. Izkazuje le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu, kar kaže na njeno slabo likvidnostno stanje. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu.

10. S pritožbeno navedbo, da je denarna sredstva „prav gotovo v tem obdobju že porabila“, ki sicer predstavlja pritožbeno novoto, zaradi česar je sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP), ne more uspeti niti zato, ker sodišče odloča na podlagi prepričanja, pritožbeni izraz „prav gotovo“ pa ne izraža niti prepričanja stranke same.

11. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da za oprostitev plačila sodne takse ni merodajno ali stranka posluje gotovinsko ali ne. Če stranka ne posluje gotovinsko, to ne pomeni nujno, da nima denarnih sredstev, ampak le, da pač s poslovnimi partnerji ne posluje v gotovini.

12. Navedbe tožene stranka, da nima premoženja (nepremičnin in premičnin večje vrednosti), ki bi jih lahko unovčila za plačilo sodne takse, s pristavkom, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami, so skope in pavšalne. Glede na to, da iz bilance stanja za leto 2016 izhaja, da sredstva v obliki dolgoročnih finančnih naložb, zalog in denarnih sredstev ima, bi ob upoštevanju 212. člena ZPP morala za vsako posamezno vrsto premoženja konkretno pojasniti, kaj to premoženje predstavlja ter zakaj ga ne more unovčiti in izkupiček nameniti za poplačilo sodne takse, ki znaša le 195,00 EUR.

13. Sicer pa tožena stranka ni niti zatrjevala, da bi bila s plačilom sodne takse njena dejavnost ogrožena. Zgolj skopa pavšalna navedba, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami in jih zato v kratkem času ni mogoče prodati, pa za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ne zadostuje. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi. Sodišče pa v skladu z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja. Samo je pooblaščeno preveriti premoženjsko stanje predlagatelja le takrat, kadar dvomi v resničnost podanih navedb (četrti odstavek 12. člena ZST-1). Tožena stranka torej ni podala konkretnih navedb o pravno odločilnih dejstvih1, ki bi zahtevala presojo, da so podani pogoji za oprostitev/odlog plačila sodne takse.

14. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da prvostopenjsko sodišče vsebinsko ni odločalo o predlogu za odlog sodne takse. V četrti točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na skope navedbe iz predloga za taksne oprostitve poglobljeno odgovorilo in k tej obrazložitvi pritožbeno sodišče nima česa dodati. V obrazložitvi so kratko in jedrnato povzeta in obrazložena vsa pravno odločilna dejstva, ki podpirajo odločitev sodišča prve stopnje.

15. Ker torej tožena stranka, kot je obrazloženo zgoraj, ni izkazala, da nima niti denarnih sredstev niti da svojega premoženja ne more unovčiti takoj in tako zagotoviti 195,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za pritožbeni postopek, ni dokazala, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog le-te.

16. Sodišče prve stopnje se je torej opredelilo do vseh pravno odločilnih dejstev. Razlogi za odločitev so jasni in pravilni. Tako po presoji pritožbenega sodišče pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

1 To so predvsem: trditve o tem kaj posamezna vrsta sredstev v bilanci stanja predstavlja, identifikacijski znaki nepremičnin, ki bi sodišču omogočali vpogled v zemljiško knjigo, vrednost nepremičnin, relevantni podatki o hipotekah (višina zavarovane terjatve, dosedanja poplačila, dospelost terjatve, ...) in morebitna druga pravno odločilna dejstva.