18. 3. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe DIS CONSULTING, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa direktor Ilija Čurić, na seji 18. marca 2013

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 11.c člena v zvezi s prvo alinejo 11.b člena ter 13.a člena v zvezi z drugo alinejo petega odstavka 13. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica ponovno vlaga pobudo za oceno ustavnosti navedenih zakonskih določb. Zatrjuje njihovo neskladje z 2. in 33. členom ter prvim odstavkom 67. člena, 74. in 153. členom Ustave. Pravni interes za vložitev pobude utemeljuje z navedbami, da v okviru svoje gospodarske dejavnosti opravlja storitve, ki so predmet izpodbijane ureditve, in prav ta ureditev naj bi ji onemogočala opravljanje te dejavnosti, na katero je eksistenčno vezana. Poudarja, da sporna ureditev konkretno in neposredno posega v njeno pravico do svobodne gospodarske pobude, saj je bila z izvedbeno pogodbo, sklenjeno na podlagi izpodbijane ureditve, izključena iz sodelovanja na konkretnem objektu. Pri tem se sklicuje na pogodbo in aneks, ki sta bila sklenjena z Ministrstvom za promet, ter poznejši dopis Ministrstva za infrastrukturo in prostor, s katerim je to ministrstvo navedeno pogodbo prekinilo na podlagi izpodbijanega 13.a člena Zakona o železniškem prometu (v nadaljevanju ZZelP). Navedene listine je tudi priložila ustavni pritožbi.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

3.Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-121/11 z dne 8. 7. 2011 pobudnici pojasnilo, da z navedbami o onemogočanju opravljanja njene dejavnosti, ker jo bosta na podlagi izpodbijanih določb ZZelP opravljali v zakonu določeni gospodarski družbi, ter o ogroženosti njenih prihodkov in s tem njenega obstoja, ne izkazuje pravnega, temveč ekonomski interes. Ta pa po ustaljeni ustavnosodni presoji ne zadostuje za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS. Pobudnica prav tako ne more utemeljiti pravnega interesa z navedbami, da izpodbijana ureditev neposredno posega v njene pravice in temeljne svoboščine, sklicujoč se na pogodbo in aneks, ki ju je sklenila z Ministrstvom za promet, ter na dopis Ministrstva za infrastrukturo in promet o prekinitvi tega pogodbenega razmerja, oprtim na eno izmed izpodbijanih določb. To, da se izpodbijane določbe nanjo neposredno ne nanašajo oziroma neposredno ne posegajo v njen pravni položaj, je namreč Ustavno sodišče pojasnilo že v navedenem sklepu. Če pobudnica meni, da gre za kršitve pogodbenega razmerja, jih lahko uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem, v katerem bo lahko postavila tudi trditve o domnevni neustavnosti ureditve. V primeru izčrpanja pravnih sredstev zoper posamični akt bo nato lahko na Ustavnem sodišču hkrati z ustavno pritožbo vložila pobudo za oceno ustavnosti predpisa, na podlagi katerega je bil izdan posamični akt (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).

4.Ker pobudnica ni izkazala pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZZelP, je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno. Sodnica dr. Jadranka Sovdat je bila pri odločanju o tej zadevi izločena.

dr. Ernest Petrič

Predsednik