Jedro

Tožnica (računovodkinja) je s tem, ko na oddaljeno enoto ni poslala datoteke, potrebne za obračun plač delavcev tožene stranke, kljub temu, da jo je sodelavka za to izrecno zaprosila, kršila 31. oziroma 32. člen ZDR, ki nalagata delavcu vestno opravljanje dela, upoštevaje zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. V to datoteko so se vpisovale delovne ure, bolniške in vse ostale odsotnosti delavcev ter podatki za obračun prevoza in prehrane, ki so jih delavci dobivali glede na prisotnost. S tem ko tožnica kljub zaprosilu sodelavke te datoteke ni poslala na oddaljeno enoto, je kršila svoje pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke izreka zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev, da je redna odpoved iz krivdnih razlogov z dne 23. 9. 2011, ki jo je tožena stranka vročila tožnici, nezakonita. V drugem odstavku I. točke izreka je zavrnilo njen tožbeni zahtevek za odpravo sklepa Sveta tožene stranke dne 26. 10. 2011, s katerim je bilo odločeno o pritožbi tožnice zoper redno odpoved iz krivdnega razloga. V tretjem in četrtem odstavku I. točke izreka je zavrnilo tudi njen tožbeni zahtevek za reintegracijo in za obračun ter izplačilo mesečnih nadomestil plače za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočih neto nadomestil plače. V II. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njen zavrnilni del in zoper odločitev, da tožnica sama krije svoje pravdne stroške, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži povrnitev vseh pritožbenih stroškov tožnice, v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje kljub dokaznemu sklepu ni zaslišalo priče A.A.. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 339/2 ZPP, kršilo pa je tudi z Ustavo RS zajamčeno pravico tožnice do izjave, ki jo daje 22. člen Ustave RS. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da iz zapisnika sestanka z dne 20. 4. 2011 izhaja, da je bila tožnica seznanjena, komu mora predati geslo. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po 15. točki člena 339/2 ZPP. Sodišče prve stopnje tudi ni obrazložilo, zakaj je verjelo izpovedbama zakonite zastopnice tožene stranke in priče B.B., ne pa tožničini izpovedbi. Izkustveno nesprejemljivo je stališče sodišča prve stopnje, da je kot verodostojno označilo izpovedbo navedene priče v delu, ko je navajala, da naj bi tožnica 25. 7. 2011 povedala, da bo do konca meseca julija v bolniškem staležu. Splošno znano dejstvo je namreč, da bolniški stalež določajo osebni zdravniki, ne pa bolniki. Tekom postopka je bilo kot nesporno ugotovljeno, da je ravnateljica tožene stranke zahtevala, da tožnica preda geslo za vstop v računalnik in ne njenega osebnega gesla niti ne digitalnega potrdila, da je tožničin mož toženi stranki predal geslo za vstop v računalnik in da 25. 7. 2011 ravnateljica ni zahtevala od tožnice, da B.B. pošlje datoteko za vnos podatkov, potrebnih za izplačilo plač, pri čemer B.B. tožnici ni bila nadrejena delavka. Tožena stranka tožnici ni smela odrediti dela, ki ni spadalo v njen delokrog, zato je bilo pisno opozorilo pred odpovedjo neutemeljeno. Tožnica je izpovedala tudi, da je predajo gesla zavrnila že v aprilu 2011, to izhaja tudi iz zapisnika z dne 20. 4. 2011, zato je bila redna odpoved iz krivdnega razloga tudi prepozna. V redni odpovedi se tožnici očita, da ni opravila del in nalog, čeprav je imela za to na razpolago le eno uro, to pa kaže na neutemeljenost odpovednega razloga. Iz izpovedbe B.B. izhaja, da sporna datoteka ni bila predpogoj za obračun plače, odpovedni razlog ni bil utemeljen, saj so bile plače obračunane, kljub odhodu tožnice v bolniški stalež. Odhod tožnice v bolniški stalež ni mogel biti razlog za zahtevo za izročitev vseh delovnih sredstev, to kaže kvečjemu na mobbing tožene stranke napram tožnici. Obrazložitev vabila na zagovor in redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se razlikujeta. Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo prič C.C. in D.D., je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zato napačno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določb členov 83/3, 88/6, 47, 48, 49, 50 in 89/1 ZDR, je nepravilno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tožnica od 26. 7. 2011 dalje ni mogla kršiti določb 31. člena ZDR, saj je bila od tega dne dalje v bolniškem staležu. Na poziv tožene stranke z dne 27. 8. 2011 je tožnica 30. 8. 2011 predala vso dokumentacijo in tudi zahtevano geslo, za delo dne 25. 7. 2011 pa ji tudi ni mogoče očitati, da je škodovalo toženi stranki. Glede na to tožnici nikakor ni mogoče očitati kršitve iz 31., 32. in 35. člena ZDR. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožnice in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je tožnica bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP uveljavljala prepozno (pri čemer je ta pritožbeni očitek tudi vsebinsko neutemeljen) in da sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in da je zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožničinega tožbenega zahtevka pa vsaj preuranjena.

Tožnica v tem individualnem delovnem sporu izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 23. 9. 2011 (A2), potrjeno s sklepom Sveta tožene stranke z dne 26. 10. 2011 (B17), na podlagi katere ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Iz obrazložitve izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je tožnica po prejemu pisnega opozorila z dne 25. 7. 2011 (A8), ki ga je tožnica prejela isti dan, dne 25. 7. 2011 okoli 13.00 ure prišla v pisarno sodelavke B.B. in jo obvestila, da bo od 26. 7. 2011 do 29. 7. 2011 v bolniškem staležu in da naj to informacijo sodelavka preda vodstvu šole naslednjega dne. Glede na to, da je bilo potrebno v navedenem obdobju pripraviti podatke za obračun plač (tožnica pa je bila zaposlena na delovnem mestu računovodja), jo je sodelavka zaprosila, da ji na oddaljeno enoto posreduje datoteko, da bo lahko vnesla podatke. Te datoteke delavka ni prejela. Poleg tega je bila tožnici redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tudi zato, ker sodelavki kljub večkratnim predhodnim opozorilom in njenim opozorilom dne 25. 7. 2011 in vse do 30. 8. 2011 ni predala dela in zagotovila nemotenega dostopa do podatkov, potrebnih za nemoteno opravljanje dela. Pred pisno obdolžitvijo z vabilom na zagovor z dne 16. 9. 2011 – A3 (tožnica se zagovora ni udeležila zaradi zdravstvenih razlogov, je pa dne 21. 9. 2011 podala pisni zagovor – B8) je tožena stranka tožnici dne 25. 7. 2011 podala pisno opozorilo po členu 83/1 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.), ker ni izvrševala delovnih nalog v obdobju po 1. 5. 2011 (A8).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila očitana kršitev iz pisnega opozorila utemeljena, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna, da je bil tožnici omogočen zagovor in da je tožnica kršitvi, ki sta ji bili v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov očitani, tudi storila, s čimer je kršila 31., 32. in 35. člen ZDR. Zato je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za odpravo Sveta sklepa tožene stranke, posledično pa je zavrnilo tudi njen reintegracijski in reparacijski tožbeni zahtevek.

Sodišče prve stopnje je svojo zgoraj opisano odločitev oprlo tudi na ugotovitev, da je ravnateljica tožene stranke izpovedala, da je bilo tožnici znano, komu mora predati geslo, saj je to zapisano v zapisniku sestanka meseca aprila 2011, kar naj bi izhajalo tudi iz omenjenega zapisnika z dne 20. 4. 2011 (B6). V zvezi s tem tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da iz navedenega zapisnika ni razvidno, kateri osebi bi morala tožnica predati svoje geslo za vstop v računalnik, kar pomeni, da je glede tega odločilnega dejstva podano nasprotje med tem kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini tega zapisnika in med tem samim zapisnikom. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka po 15. točki člena 339/2 ZPP. Razen tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti iz izpovedbe zakonite zastopnice tožene stranke ni jasno razvidno, komu konkretno bi morala tožnica svoje geslo za vstop v računalnik predati.

Neutemeljen pa je pritožbeni očitek tožnice, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki člena 339/2 ZPP in da je ob tem kršilo tudi 22. člen Ustave RS, ker kljub drugačnemu dokaznemu sklepu ni zaslišalo priče A.A. in ker te svoje odločitve ni obrazložilo. Tožnica to kršitev prvič uveljavlja šele v pritožbi, pri čemer ne navaja razlogov o tem, zakaj te kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni mogla uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (člen 286.b ZPP). To pa pomeni, da te kršitve pritožbeno sodišče že iz tega razloga ni smelo vsebinsko presojati. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je iz podatkov spisa razvidno, da tožnica dokaznega predloga za zaslišanje priče A.A. sploh ni podala. Sodišče prve stopnje je o izvedbi tega dokaza odločalo na predlog tožene stranke. S tem, ko je sprejelo dokazni sklep, da se zasliši tudi navedena priča (narok za glavno obravnavo dne 7. 3. 2012), pa tega dokaza kasneje ni izvedlo, ni storilo v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke člena 339/2 ZPP in tudi ni kršilo 22. člena Ustave RS. Ker tožnica dokaznega predloga z zaslišanjem priče A.A. ni podala, sodišču prve stopnje ne more očitati kršitev 22. člena Ustave RS zato, ker sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek tožnice, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo razlogov za neizvedbo tega dokaza. Tako iz zapisnika zadnjega naroka za glavno obravnavo kot tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje ostalih predlaganih dokazov ni izvedlo zato, ker je zaključilo, da že izvedeni dokazi nudijo zadostno podlago za odločitev, torej da je dejansko stanje mogoče popolno in pravilno ugotoviti že na podlagi dokazov, ki so bili tekom dokaznega postopka izvedeni. Neutemeljena je tudi smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila v tem, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni sledilo izpovedbi tožnice, temveč izpovedbama zakonite zastopnice tožene stranke in priče B.B.. Sodišče prve stopnje je v točki 11. in 12. obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, zakaj je verjelo izpovedbi priče B.B. in zakoniti zastopnici tožene stranke, tako da ne drži pritožbena trditev tožnice, da v tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek tožnice, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je kršitev, ki je bila tožnici očitana v pisnem opozorilu z dne 25. 7. 2011 (A8), tožnica tudi dejansko storila. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila tožnica dolžna opraviti naloge, ki ji jih je naložila zakonita zastopnica tožene stranke (A9, B6, B11, B14), kljub temu, da ta dela niso bila izrecno navedena v opisu del in nalog njenega delovnega mesta, oziroma ker bi moral ta dela (potrditvi tožnice) namesto nje opraviti pomočnik ravnatelja. V opisu del in nalog tožničinega delovnega mesta (A11) je bilo namreč navedeno, da opravlja računovodja (za to delovno mesto pa je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi – B2, B3, izpoved tožnice, izpoved zakonite zastopnice tožene stranke, …) tudi drugo delo, ki je nujno za zakonito in pravilno delovanje finančno-računovodske službe, v skladu s predpisi in navodili vodstva zavoda, v nujnih primerih pa tudi naloge, ki sicer ne spadajo v celoti v opis njegovih delovnih nalog. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča so sicer naloge, ki bi jih morala opraviti tožnica (prevzem aplikacije MŠŠ – regres, poračuni, nadomestila, …, finančni izračun šole v naravi, priprava poročil finančnega stanja po nalogu ravnateljice), spadale v opis del in nalog računovodje (A11), zato ni pravilna pritožbena navedba tožnice, da ji je bilo pisno opozorilo podano iz neutemeljenega razloga.

Omenjeno pisno opozorilo z dne 25. 7. 2011 je bilo tožnici vročeno isti dan, kot je bilo izdano. V pisni obdolžitvi (in kasneje v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) pa sta bili tožnici očitani dve kršitvi, ki naj bi ju storila isti dan, kot ji je bilo vročeno pisno opozorilo, torej 25. 7. 2011, pri čemer naj bi bila druga kršitev trajajoča (glede te druge kršitve je bilo tožnici očitano, da od 25. 7. 2011 do 30. 8. 2011 sodelavki kljub večkratnim predhodnim opozorilom in njenim opozorilom dne 25. 7. 2011 ni predala dela in ni zagotovila nemotenega dostopa do podatkov, potrebnih za nemoteno opravljanje dela). Iz podatkov spisa (B22, izpovedba tožnice) izhaja, da je bil ponedeljek 25. 7. 2011 prvi delovni dan tožnice po koriščenju daljšega letnega dopusta. Tožnica je izpovedala, da ji je bilo pisno opozorilo vročeno pri ravnateljici med 12.30 in 13.00 uro (poleg tožnice in ravnateljice naj bi bili pri vročitvi tega pisnega opozorila prisotni še E.E. in B.B.) in da je tožnica k B.B. prišla ob 13.00 uri potem, ko ji je bilo pisno opozorilo že vročeno. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožnica od torka, 26. 7. 2011 dalje (pa najmanj do 24. 11. 2011 – A4, A5, A14, A26, A27) neprekinjeno v bolniškem staležu. Podlaga redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga so lahko le kršitve, ki jih delavec stori v obdobju po vročitvi pisnega opozorila pred odpovedjo iz člena 83/1 ZDR. Kot je bilo že ugotovljeno, je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi dveh kršitev. Prvo naj bi storila s tem, da na oddaljeno enoto ni posredovala datoteke, v katero bi lahko sodelavka vnesla podatke za obračun plač, drugo pa naj bi storila s tem, da kljub večkratnim predhodnim opozorilom sodelavke in njenim opozorilom dne 25. 7. 2011 in vse do 30. 8. 2011 ni predala dela in zagotovila nemotenega dostopa do podatkov, potrebnih za nemoteno opravljanje dela.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnica s tem, ko dne 25. 7. 2011 po 13.00 uri na oddaljeno enoto ni poslala datoteke, potrebne za obračun plač delavcev tožene stranke, kljub temu, da jo je B.B. za to izrecno zaprosila (izpovedba B.B. – B10), kršila vsaj 31. oziroma 32. člen ZDR, ki nalagata delavcu vestno opravljanje dela, upoštevaje zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. V to datoteko so se vpisovale delovne ure, bolniške in vse ostale odsotnosti delavcev ter podatki za obračun prevoza in prehrane, ki so jih delavci dobivali glede na prisotnost (izpovedba B.B.). S tem, ko tožnica kljub zaprosilu B.B. te datoteke ni poslala na oddaljeno enoto, je tudi po stališču pritožbenega sodišča kršila svoje pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa je potrebno težo te kršitve presojati tudi upoštevaje okoliščine, v katerih je do kršitve prišlo. Iz dokaznega postopka namreč izhaja, da je neposredno pred to kršitvijo tožnica prejela pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da je imela tožnica za izpolnitev te obveznosti malo časa (B.B. je zaprosilo za dostavo te datoteke podala okoli 13.00 ure, iz navedb tožnice pa izhaja, da je bil delovni čas v juliju zaradi letnih dopustov le do 14.00 ure), in da je tožnica takoj naslednjega dne zaradi zdravstvenih težav izostala z dela, pri čemer je bila v bolniškem staležu vse od 26. 7. 2011 dalje do prenehanja delovnega razmerja.

Sodišče prve stopnje pa je vsaj preuranjeno zaključilo, da je tožnica storila tudi drugo očitano kršitev (da kljub večkratnim predhodnim opozorilom sodelavke in njenim opozorilom dne 25. 7. 2011 in vse do 30. 8. 2011 ni predala dela in zagotovila nemotenega dostopa do podatkov, potrebnih za nemoteno opravljanje dela). Sodišče prve stopnje v zvezi s to kršitvijo ni ugotavljalo, ali je tožena stranka (oziroma kdo od delavcev tožene stranke – v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je omenjena tožničina sodelavka) tožnico po vročitvi pisnega opozorila z dne 25. 7. 2011 pozval, da preda delo in da zagotovi nemoten dostop do podatkov, ki so bili potrebni za nemoteno opravljanje dela. Šele v primeru, če bi bila tožnica na predajo dela in zagotovitev nemotenega dostopa do spornih podatkov pozvana po prejemu pisnega opozorila, pa temu pozivu ne bi sledila, bi bila lahko ta druga očitana kršitev utemeljena. Iz izpovedbe zakonite zastopnice tožene stranke bi bilo mogoče zaključiti, da naj bi se ta kršitev nanašala na to, da tožnica ni predala gesla za vstop v računalnik. Iz podatkov spisa zaenkrat ni razvidno, da bi tožena stranka tožnico za dostavo tega gesla (in dokumentacije) pozvala v obdobju po vročitvi pisnega opozorila pa do 26. 8. 2011, ko je nanjo naslovila dopis (A6), s katerim je od nje zahtevala predajo dokumentacije in gesla. Iz dokaznega postopka nadalje izhaja, da je tožnica dokumentacijo in geslo predala toženi stranki po svojem pooblaščencu dne 30. 8. 2011 (A7), tako kot je bilo to zahtevano v dopisu z dne 26. 8. 2011. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotovitvi, ali je tožena stranka tožnico po vročitvi pisnega opozorila z dne 25. 7. 2011 pozvala na izročitev gesla in dokumentacije in če je tožnica to svojo obveznost odklonila. Od teh ugotovitev bo odvisna odločitev sodišča o tem, ali je tožnica storila tudi drugo kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se ji očita v izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kolikor bo ugotovilo, da tožnici te kršitve ni mogoče očitati, bo moralo oceniti tudi, če je že prva kršitev lahko pomenila utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcev in delodajalcem (člen 88/2 ZDR).

Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da je neutemeljena pritožbena navedba tožnice glede tega, da se opis kršitev, ki sta navedeni v pisni obdolžitvi z vabilom na zagovor, razlikuje od opisa kršitev, ki sta bili podlaga za podajo sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Glede na to, da so lahko predmet redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga le kršitve, ki jih je tožnica storila po vročitvi pisnega opozorila, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe tožnice, da je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zato, ker je bila izdana po izteku roka iz 6. odstavka 88. člena ZDR. Od 25. 7. 2011 pa do izdaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je datirana z dne 23. 9. 2011, je namreč poteklo manj kot 60 dni (ob tem, da je tožnica podala tudi pisni zagovor, ki je datiral z dne 21. 9. 2011 – B8) V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti že izvedene dokaze, oziroma izvesti še druge dokaze, kolikor bo ocenilo, da je to potrebno za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja in nato ponovno odločiti o utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče se za dopolnitev postopka na pritožbeni obravnavi ni odločilo, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da to ne bi bilo primerno, še posebej ob upoštevanju dejstva, da zoper dejansko stanje, kot bi ga ugotovilo pritožbeno sodišče, stranki ne bi imeli možnosti vložitve pravnega sredstva. Iz tega razloga se je odločilo za razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.