Jedro

Tožeča stranka je kršila prodajno pogodbo oz. pogodbo o sodelovanju z dne 31.7.2000 zgolj s tem, da je kljub dogovoru s toženo stranko, da bo opravila eno dobavo spornega stekla, slednje dobavila v dveh ločenih dobavah.

Glede na to bi bila tožena stranka upravičena do povrnitve škode, nastale v posledici stvarne napake dobavljene stvari po 3. odst. 488. čl. ZOR, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje; I.) zaradi delnega skrčenja tožbenega zahtevka, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Sežani z dne 17.5.2001, opr.št. Ig 2001/00084, delno razveljavilo v 1. tč. izreka (za znesek

1.441.921,94 SIT glavnice, za zakonske zamudne obresti od zneska 4.158.780,00 SIT od 17.9.2000 do 22.5.2001, kar znaša

699.389,04 SIT), in v 3. tč. izreka v celoti za izvršilne stroške v znesku 102.275,60 SIT, ter v tem delu postopek ustavilo; II.) ugotovilo, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke iz naslova škode in pobotni ugovor zavrnilo; III.) zgoraj navedeni sklep o izvršbi vzdržalo deloma v veljavi v 1. tč. izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati znesek

2.716.858,06 SIT; IV.) toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni plača tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska

2.716.858,06 SIT za čas od 23.5.2001 do plačila ter ji povrne nadaljnje pravdne stroške v znesku 361.944,00 SIT.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala njeno spremembo, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri zavrnitvi pobotnega ugovora je sodišče v izpodbijani sodbi navedlo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je zatrjevana škoda posledica kršitve pogodbe s strani tožeče stranke. Po tem stališču naj bi iz reklamacije tujega kupca izhajalo, da je ugovarjal iz razloga, ker ni bilo dobavljeno kaljeno steklo, vendar pa to steklo ni bilo predmet pogodbe med pravdnima strankama, saj je tožena stranka tožeči stranki naročila steklo vrste float "parsol grey". Ob tem je sodišče prezrlo, da je tudi v pogodbi med toženo stranko in končnim kupcem O "K" K. dogovorjena dobava stekla vrste float "parsol grey" in da je tovrstna reklamacija končnega kupca bila neutemeljena in v nasprotju s sklenjeno pogodbo in aneksom št. 1. Ta del reklamacije tujega kupca zato ni bil razlog za nastali zaplet in je stališče v izpodbijani sodbi v tem delu oprto na napačno ugotovljeno dejansko stanje. V reklamaciji je končni kupec res navedel, da ni dobavljeno kaljeno steklo, vendar je kasneje dobavljeno steklo prevzel, ker je bilo ugotovljeno, da v tem delu ugovor ni utemeljen. Tožena stranka res ni nikdar tožeči stranki naročila kaljenega stekla, nikdar pa ni tožečo stranko niti bremenila za napačno dobavo iz tega naslova.

Sodišče je napačno ugotovilo tudi dejstvo o neustreznosti dimenzij razrezanega stekla, kot razlogu za kupčevo grajanje izpolnitve. Pravdni stranki sta pismeno definirali dimenzije, na katere naj tožeča stranka razreže steklo tako, da je tožena stranka dala tožeči stranki dimenzije gradbenih odprtin, dimenzije stekel pa naj bi bile za 10 cm manjše od gradbenih odprtin. Tožeča stranka tega ni upoštevala in je razrezala steklo po svoji presoji na manjše odstopanje od gradbenih odprtin in s tem povzročila reklamacijo končnega kupca. Napačen je zaključek v izpodbijani sodbi, da je tožeča stranka (s potrditvijo naročila) toženi stranki posredovala mere stekel in da tožena stranka ni predlagala nobenih sprememb, da je torej s proizvodnimi merami soglašala. Teh "proizvodnih" dimenzij tožena stranka ni potrdila, saj na listini ni njenega podpisa oz. potrditve.

Tudi izpovedi zaslišanih prič tega ne potrjujejo. Priča R.K. je izrecno izjavil, da so takšne dimenzije izračunali oni sami, torej tožeča stranka, in ni izpovedal, da naj bi tožena stranka takšne dimenzije izrecno odobrila. Obrazlagal je le običajno odstopanje proizvodnih mer od gradbenih odprtin, v ničemer pa, da naj bi tožena stranka takšno specifikacijo dimenzij potrdila. Očitno je torej, da je tožeča stranka proizvodne mere določila sama na podlagi "običajnega" odstopanja teh dimenzij, ne da bi za to imela odobritev tožene stranke. Tudi stališče, da za nepravilno izdajo finančnih in carinskih dokumentov, ki jih je grajal končni kupec, ne more biti odgovorna tožeča stranka, temveč le njegov pogodbeni partner, to je tožena stranka, je napačno in temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju.

Iz same reklamacije končnega kupca jasno izhaja, da je vir za napako v finančnih in carinskih dokumentih v deljeni dobavi in ne v kakšni drugi nepravilnosti dokumentov. Ker je pošiljka dospela h končnemu kupcu v dveh delih (tretji kontejner je bil naložen na drugi vagon in je pri sestavljanju vlakovnih kompozicij med transportom očitno šel po drugi poti kot vagon, na katerem sta bila naložena prva dva konterjnerja, zato vagona nista prispela istočasno), dokumentacija pa je bila izdelana za enotno dobavo, je to povzročilo reklamacijo kupca. Za delno dobavo v nasprotju s sklenjeno pogodbo pa je bila vsekakor odgovorna tožeča stranka, kar je sodišče pravilno ugotovilo. Zato je tudi ugovor iz naslova nepravilne finančne in carinske dokumentacije zakrivila tožeča stranka. Reklamacija končnega kupca iz naslova nepravilnega nakladanja in pakiranja blaga vsekakor sodi v sfero tožeče stranke. Tožena stranka ni zatrjevala in dokazovala nepravilnega pakiranja tožeče stranke, ker je v tem delu, torej lom stekla med transportom, imela posel zavarovan. Trditev, da dejanski lom ni bil ugotovljen, je irelevantna glede na to, da je bila tožeča stranka o reklamaciji obveščena, pa se na to ni odzvala. Poleg tega je bil glavni razlog za nastanek škode toženi stranki prav v deljeni dobavi, ker je zaradi tega, ne glede na ostale ugovorne razloge, izgubila možnost unovčenja odprtega dokumentarnega akreditiva. Če bi lahko unovčila dokumentarni akreditiv za poplačilo kupnine za dobavljeno steklo, bi bila njena pogajalska pozicija pri reševanju ugovora nepravilne izpolnitve do končnega kupca povsem druga, neprimerno močnejša. Tožeča stranka je pri dobavi manjkajočega stekla, torej v tretjem kontejnerju, dobavila drugačno steklo kot v prvih dveh kontejnerjih. V tretjem kontejnerju je bilo naloženo refleksno steklo in ne steklo vrste float "parsol grey". To dejstvo izhaja tako iz reklamacije končnega kupca kot tudi iz izpovedbe zaslišane priče J.N., tožeča stranka pa temu dejstvu ni ugovarjala. To dejstvo pa negira točnost navedb tožeče stranke, da je celotno količino naročenega stekla razrezala pred nakladanjem prvih dveh kontejnerjev in, da je bil razlog za to, da ni stekla v celoti dobavila v eni pošiljki le v dejstvu, da celotne količine ni bilo mogoče naložiti v dva kontejnerja. Torej ni šlo le za opustitev pravočasnega obvestila tožene stranke, da dva kontejnerja ne bosta zadostovala, temveč za zavestno ravnanje v nasprotju z dogovorom. V primeru predložitve pravilnih dokumentov za vnovčenje dokumentarnega akreditiva bi tožena stranka prišla do plačila kupnine, nato pa bi s končnim kupcem reševala problem nepravilne izpolnitve, v takšnem položaju bi se lahko o vsaki grajani napaki izpolnitve s končnim kupcem trdneje pogajala, kot se je sicer. Tudi stališče sodišča, da je tožeča stranka pravilno izpolnila svojo obveznost v skladu s 6. čl. medsebojne pogodbe, je zmotno. S tem, ko je tožena stranka poslala špediterja - prevoznika k tožeči stranki zaradi natovarjanja in je ta prevzel naloženo steklo, še ni bil opravljen pregled in prevzem v skladu s pogodbo. V pogodbi je izrecna določba, da se pred pakiranjem v kontejner s strani kupca opravi pregled in o tem sestavi zapisnik o kvaliteti in količini prevzetega stekla. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko pozvala na takšen pregled. Glede na to je zmoten zaključek v izpodbijani sodbi, da ni izkazana vzročna zveza med v pobot uveljavljano škodo in edino kršitvijo pogodbene obveznosti s strani tožeče stranke, to je, da kljub dogovoru blago ni bilo naloženo v dva kontejnerja in odpremljeno v eni pošiljki.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje sta pravdni stranki

31.7.2000 sklenili Pogodbo o sodelovanju, s katero sta se dogovorili, da bo tožeča stranka kot prodajalec toženi stranki kot kupcu dobavila izdelke v skladu z njenimi potrebami. Šlo je za prodajno pogodbo po določilu 454. čl. in nasl. tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo treba vprašanje, ali je tožeča stranka v zvezi s sporno dobavo stekla pravilno izpolnila svojo obveznost do tožene stranke, presojati po tej pogodbi. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka skladno s pogodbo izročila toženi stranki blago s tem, da ga je izročila prevozniku (I.), ki ga je poslala tožena stranka. Določilo 6. tč.

navedene pogodbe, po kateri je kupec dolžan preveriti kvaliteto in količino stekla, pomeni dolžnost kupca, ne pa prodajalca in dejstvo, da je tožena stranka poslala prevoznika po blago, logično pomeni, da je bila s strani tožeče stranke pozvana k prevzemu blaga. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni toženi stranki omogočila opraviti pregleda stekla.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka kršila prodajno pogodbo oz. pogodbo o sodelovanju z dne

31.7.2000 zgolj s tem, da je kljub dogovoru s toženo stranko, da bo opravila eno dobavo spornega stekla, slednje dobavila v dveh ločenih dobavah. Glede na to bi bila tožena stranka upravičena do povrnitve škode, nastale v posledici stvarne napake dobavljene stvari po 3. odst. 488. čl. ZOR, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Eno od odškodninskih postavk, ki jih je v obliki pobotnega ugovora uveljavljala tožena stranka, je za 15 % znižana cena stekla, ki jo je bila tožena stranka prisiljena priznati končnemu kupcu, O "K" iz K., potem ko je ta reklamiral prejeto steklo. Ker se je tožena stranka v zvezi s to reklamacijo sklicevala na pisno reklamacijo tujega kupca z dne

12.10.2000 (priloga B 12), bi bila upravičena do povrnitve omenjene škode, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je tuji kupec v svoji reklamaciji skliceval zgolj na nepravilno dobavo (tj. na dobavo v dveh delih namesto v enem). Vendar pa se ni, saj je sodišče ugotovilo, da je ugovarjal prejetemu steklu tudi iz razloga, ker ni bilo dobavljeno kaljeno steklo; ker steklo ni imelo ustreznih dimenzij; ker niso bili pravilno izdani finančni in carinski dokumenti in ker blago ni bilo pravilno naloženo in zapakirano. Za vse te dodatne razloge za reklamacijo tujega kupca pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niso posledica kršitve pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, saj kaljeno steklo ni bilo predmet te pogodbe, ampak je to bilo steklo vrste "parsol grey" (v zvezi s tem ni pomembno dejstvo, na katero sedaj opozarja pritožnik, češ da se je reklamacija tujega kupca v navedenem delu izkazala za neutemeljeno). Kar se pa tiče neustreznosti dimenzij stekla, tega očitka ni mogoče naprtiti tožeči stranki, saj v zvezi s tem tudi tožena stranka priznava, da sta pravdni stranki pismeno definirali dimenzije, na katere je morala tožeča stranka razrezati steklo, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je tožena stranka sporočila tožeči stranki gradbene mere odprtin, tožeča stranka pa je mere stekla prilagodila meram gradbenih odprtin. Kot bistveno pa je v zvezi s tem sodišče ugotovilo, da je potem, ko je tožeča stranka posredovala mere stekel, tožena stranka razen glede pozicije 12, ni predlagala nobenih sprememb; glede na to je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je s tem tožena stranka s proizvodnimi merami soglašala, pri tem pa ni ključnega pomena okoliščina, ki jo izpostavlja tožena stranka v pritožbi, češ da na listini ni njenega podpisa oz.

potrditve, saj je šlo za izmenjavo sporočil med strankama.

Tudi iz izpovedbe priče R.K. ni mogoče napraviti drugačnega zaključka, saj je ta le opisoval oz. utemeljeval običajna odstopanja proizvodnih mer od gradbenih odprtin. In ker je šlo potrditvah tožene stranke za več napak izpolnitve, ki so po njenem mnenju vse skupaj privedle do nastanka škode toženi stranki, v nasprotju s temi trditvami pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je šlo le za kršitev pogodbe v obliki dveh dobav namesto ene, tožena stranka ni dokazala vzročne zveze med navedeno kršitvijo in prav tisto škodo, ki jo uveljavlja od tožeče stranke.

Kar se tiče postavke nepravilno izdanih finančnih in carinskih dokumentov v reklamaciji končnega kupca, ta ne predstavlja samostojne odškodninske postavke, ampak je le sestavni del škode, ki jo je tožena stranka uveljavljala kot "znižanje kupnine" (do katere pa bi bila upravičena le, če bi bili utemeljeni vsi reklamacijski ugovori tujega kupca).

Kar se pa tiče trditve, da je tožena stranka izgubila možnost vnovčenja dokumentarnega akreditiva za poplačilo kupnine za dobavljeno steklo, ni tožena stranka v zvezi s to izgubljeno možnostjo zatrjevala kakšne škode, ampak v pritožbi opozarja le, da bi bila v primeru, če bi dokumentarni akreditiv lahko vnovčila, njena pogajalska pozicija nasproti tujemu kupcu neprimerno močnejša in v takšnem primeru ne bi bila prisiljena pristati na takšne zahteve končnega kupca.

Nove so trditve v pritožbi, da je tožeča stranka v tretjem kontejnerju dobavila drugačno steklo kot v prvih dveh kontejnerjih (v tretjem kontejnerju je bilo naloženo refleksno steklo, ne pa steklo vrste float "parsol grey") in da ob odpremi prvih dveh kontejnerjev tožeča stranka ni imela razrezanega vsega stekla; glede teh trditev pa tožena stranka ni hkrati izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku na prvi stopnji, zato jih ni mogoče upoštevati (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Ker je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, nanj pravilno uprabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene takšne kršitve določb pravdnega postopka, na katero pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).