Jedro

Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18. letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločb, s katero je toženec tožniku odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu starostna pokojnina odmerila v višjem znesku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 28. 3. 2013 in št. ... z dne 29. 8. 2012 ter da se tožniku od 1. 6. 2012 dalje prizna pravica do starostne pokojnine v znesku 620,00 EUR mesečno.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da nihče noče prisluhniti njegovi težavi. Pozna veliko ljudi, ki niso plačali nič prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, pa kljub temu prejemajo različne socialne dajatve, razne subvencije, enkratne pomoči itd., sam pa za preko 40 let dela živi pod pragom revščine. Ni potrebno navajanje vseh mogočih členov. Sam potrebuje zagotovitev minimalnih pogojev za preživetje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 28. 3. 2013, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 29. 8. 2012. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 450,30 EUR na mesec od 1. 6. 2012 dalje.

6. V zadevi je sporna odmera pokojnine.

7. Po preizkusu zadeve tudi pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bila odmera starostne pokojnine pravilna in zakonita. Tožnik niti ne navaja razlogov, zakaj meni, da mu je bila pokojnina odmerjena v prenizkem znesku. V tem primeru je torej sodišče zgolj presodilo, ali je tožena stranka upoštevala pravilne podatke in materialno podlago pri odločitvi o priznanju pravice do starostne pokojnine. V dokumentaciji upravnega spisa se nahajajo podatki o tožnikovih plačah in nadomestilih, ki jih je prejel od leta 1971 dalje.

8. Kako se izračuna pokojninska osnova, od katere je odvisna tudi višina pokojnine, je določeno v 39. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel oz. zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Za izračun se ne upoštevajo plače, nadomestila plače oz. osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. Za izračun pokojninske osnove se vzamejo plače oz. osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšani za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.

9. Iz dokumentacije v upravnem spisu je razvidno, koliko je znašala tožnikova povprečna valorizirana plača oz. nadomestilo po posameznih letih od leta 1971 pa do leta 2011. 18-letno najugodnejše obdobje za tožnika je obdobje 1971 do 1990, ko je njegova povprečna mesečna osnova znašala 571,82 EUR. Kljub temu, da je bil tožnik s podatki, ki jih je uporabila tožena stranka pri izračunu pokojnine seznanjen, pa niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ne navaja, da bi bil katerikoli podatek sporen oz. nepravilno ugotovljen. Pritožbeno sodišče zato sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila pokojninska osnova pravilno in zakonito izračunana in da je bila na podlagi tako izračunane pokojninske osnove, pokojnina tudi pravilno odmerjena. Tožena stranka je namreč upoštevala skupno pokojninsko dobo 40 let, 23 dni, s tem da je imel tožnik 27 let, 08 mesecev in 13 dni, dopolnjenih do 31. 12. 1999 ter 12 let, 04 mesece ter 10 dni dopolnjenih po 31. 12. 1999. Tožniku je bila pokojnina pravilno odmerjena od dejanske pokojninske osnove v višini 571,82 EUR. Ob upoštevanju skupnega odstotka 78,75 % je na dan uveljavitve znašala 450,30 EUR. Za priznanje pokojnine v višjem znesku, ni nobene dejanske niti pravne podlage.

10. Pritožbeno sodišče še poudarja, da je na višino njegove pokojnine predvsem vplivalo dejstvo, razvidno tudi iz podatkov v upravnem spisu in sicer, da so se prispevki plačevali od relativno nizkih plač oz. osnov zavarovanja, posledično pa je tudi pokojnina nizka, kot to tudi v pritožbi poudarja tožnik.

11. Glede njegovih navedb, da naj bi se mu zagotovile vsaj druge socialne pravice, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bila predmet presoje zgolj odločitev tožene stranke v zvezi z odmero starostne pokojnine. Odločanje o pravicah iz javnih sredstev, pa je v pristojnosti Centra za socialno delo.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.