Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prodaja skupnega premoženja brez soglasja ni nična, ampak izpodbojna. Zahtevek pa ne more biti utemeljen proti dobrovernemu kupcu, ki je zaupal v zemljiško knjigo.
Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.
Prvostopno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena ... med Š. A. starejšim kot porodajalcem in O. F. kot kupcem in sicer glede 1/2 vl. št. .. k.o. P.. Sodišče pa je z isto sodbo ugodilo zahtevku tožnika O.F. proti tožencema Š. H. in Š. A. mlajšemu glede izročitve posesti na parceli št. ... vl. št. .. k.o. P.. Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Tožnica je stanovala z otroci v skromni hiši od izgradnje leta 1958 dalje. Sin Š. A. pa je zgradil prizidek k hiši. Pokojni O. F. je dobro poznal družinske in premoženjske razmere, saj je zaslišan dne ... izjavil, da družino Š. dobro pozna od leta 1953. Kupec je poslušal nasvete bivšega sodnika in sedanjega odvetnika S., ki je že prej obravnaval več Š. sporov. O. F. z nadimkom K. je bil znan prekupčevalec in furman in je poznal ves P., ter tudi razmere pri Š.. Š. A. st. ni mogel biti prepričan, da je sam lastnik vsega. V kupni pogodbi tožnice sploh niso omenjali, nasvete pa je dajal odvetnik S., ki si je tudi izmislil zapisano stanovanjsko pravico v korist tožnice. Sarkastični so zaključki, da tri priče pri gradnji hiše pred več kot 40 leti niso videle O. pri Š., saj so priče stare več kot 70 let. Tožnika sta izkazala lastninsko pravico na eni polovici spornih nepremičnin. S tem premoženjem po čl. 54 ZZZDR razvezani Š. A. starejši ni mogel veljavno razpolagati. O. nepremičnin ni kupil v dobri veri in ob zaupanju v zemljiško knjigo, ker mu je nasvete dajal bivši sodnik, sedaj odvetnik S., ki je obravnaval več njihovih sporov. Glede točke 2 sodbe gre za zvijačnega kupca, sodišče pa ni ugotovilo, na kateri parceli stojijo objekti, sodišče tudi ni določilo funkcionalnega zemljišča. Predlaga razveljavitev sodbe. Pritožba ni utemeljena. Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek za neveljavnost kupne pogodbe z dne ... glede 1/2 vl. št. .. k.o. P.. Pravilna je ocena, da je bil toženec F. O. dobroveren ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe in tudi ob pridobitvi lastninske pravice v zemljiški knjigi. Pravilno sta bila uporabljena čl. 52 in 54 ZZZDR in načelo zaupanja v zemljiško knjigo, saj pogodba brez soglasja drugega skupnega lastnika ni nična, je pa izpodbojna, vendar zahtevek za izpodbojnost ne more uspeti, če je bil pridobitelj v dobri veri. Sodišče je na osnovi priloženih spisov, predvsem spisa opr. št. N 19/83 ugotovilo, da o deležih na skupnem premoženju sodišče ni odločalo, saj je bil predlog umaknjen. V spisu ... pa je bila sklenjena poravnava za preživnino, v kateri je tudi sporazum, da I. Š. brazplačno hasnuje vse nepremičnine, ki pripadajo Š.A. ("vse njegove nepremičnine"), pri čemer je bila mišljena tudi stanovanjska hiša. Na osnovi citirane poravnave je sodišče pravilno sklepalo, da je bil prodajalec Š. A. prepričan, da je sam lastnik vseh nepremičnin. Sodišče je zato utemeljeno verjelo kupcu F. O., da mu je prodajalec pred nakupom dejal, da je sam lastnik nepremičnin, ko je kupec spraševal glede soglasja žene. Takšno prepričanje kupca je bilo še trdnejše, ker je tudi iz zemljiške knjige lahko videl, da je lastnik nepremičnin res prodajalec Š.. Tudi zaslišane priče niso ovrgle ugotovitve sodišča, da je bil kupec v dobri veri ob nakupu. Na list. št. .. je O. izpovedal, da mu ni bilo znano, na kakšen način je bila sezidana stara in dotrajana hiša. Takšna izpovedba je skladna z izpovedbo prič, naprimer V., H., G., saj priče niso potrdile, da bi bile kupcu znane okoliščine skupne gradnje. Zgolj starost prič pa ne more biti razlog za njihovo neverodostojnost. Konkretna pravda ni tekla zaradi ugotavljanja lastninske pravice tožnikov, saj je bil postavljen zahtevek za neveljavnost kupne pogodbe, ker je pridobitelj vedel, da kupuje tudi del tuje nepremičnine. Tak zahtevek pa ni bil utemeljen, zato ni pomembno, ali sta tožnika bila tudi solastnika na prodani nepremičnini. Sodišče je ugodilo zahtevku pod točko 2 izreka sodbe za izročitev posesti na parcelni številki ... k.o. P., ker je bila ta parcela kupljena s pogodbo z dne .... Glede na ugoditev zahtevku za izročitev posesti, ker je bil hkrati zavrnjen zahtevek za neveljavnost kupne pogodbe, je odpadla potreba po odmeri funkcionalnega zemljišča. Glede na zavrnitev pritožbe pritožnika sama trpita svoje pritožbene stroške.