Jedro

Sodna praksa v primerih, ko predlagatelj dopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a ne v celoti, terja presojo, ali podatki, ki jih stranka ni navedla, preprečujejo vsebinsko obravnavanje predloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Tožena stranka je zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu Pg 1/2017 z dne 30. 5. 2018 vložila pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje smiselno obravnavalo kot napoved pritožbe. Hkrati je prosila za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Sodišče prve stopnje je menilo, da predlog ni popoln, zato je toženo stranko s sklepom z dne 29. 6. 2018 pozvalo, naj zase in za svoje družinske člane v postavljenem roku predloži: (1) naslov stalnega ali začasnega prebivališča, (2) davčno številko, (3) enotno matično številko, (4) državljanstvo, (5) podatke o dohodkih in premoženju, (6) pisno in podpisano izjavo o resničnosti, točnosti in popolnosti posredovanih podatkov in (7) soglasje za pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc (v nadaljevanju: pozivni sklep).

Izpodbijani sklep

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Ugotovilo je, da je tožena stranka na podlagi pozivnega sklepa svoj predlog dopolnila, a ne v celoti.

Pritožba tožene stranke

3. Proti navedenemu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da je za oprostitev plačila sodne takse zaprosila zaradi slabega gmotnega položaja. Sklicevala se je na potrdilo iz gospodinjske evidence, ki ga je priložila k dopolnitvi predloga. V tej zvezi je navajala, da so na potrdilu navedene štiri osebe, pri čemer je sama nosilka gospodinjstva. Menila je, da bi lahko sodišče na podlagi podatkov v potrdilu pridobilo podatke o dohodkih zanjo ter V. L., N. L. in B. V. Poleg tega je navajala tudi razloge, s katerimi izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sodbo v celoti razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter da jo oprosti plačila sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v drugem odstavku 12. člena predpisuje, kaj mora predlog za oprostitev taks vsebovati. Ko predlog ne vsebuje vseh v zakonu predvidenih podatkov in izjav, mora sodišče ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da mora stranko pozvati, naj vlogo dopolni in ji postaviti rok, v katerem lahko to stori. Če je v postavljenem roku ne dopolni, jo sodišče zavrže (prvi in četrti odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

5. Ker je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse vseboval le prošnjo, naj jo sodišče zaradi slabega gmotnega položaja oprosti plačila takse, jo je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo, da vlogo dopolni. Ob tem je povzelo določbo drugega odstavka 12. člena ZST-1 in toženi stranki s tem pojasnilo, kaj vse mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. Hkrati jo je opozorilo na posledico zavrženja vloge, če ne bo ravnala v skladu z zahtevo sodišča. 6. Sodna praksa v primerih, ko predlagatelj dopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a ne v celoti, terja presojo, ali podatki, ki jih stranka ni navedla, preprečujejo vsebinsko obravnavanje predloga.1

7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka k dopolnitvi predloga predložila le podpisano izjavo glede resničnosti, točnosti in popolnosti podatkov, soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost in potrdilo iz gospodinjske evidence. Slednje pa za toženo stranko in osebe, ki skupaj s toženo stranko živijo v gospodinjski skupnosti, ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih podatkov iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, in sicer enotnih matičnih številk, davčnih številk in državljanstva. Poleg tega pa, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, iz potrdila tudi ni mogoče razbrati, v kakšnem razmerju je tožena stranka z V. L. in B. V. Sodišče prve stopnje je toženo stranko pozvalo tudi na predložitev podatkov o dohodkih in premoženju zanjo in za družinske člane, vendar pa mora stranka na podlagi drugega odstavka 12. člena ZST-1 v predlogu za oprostitev plačila takse navesti le tiste podatke o dohodku in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12. člena zakona. V skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 sodišče namreč ugotavlja materialni položaj stranke in njenih družinskih članov tako, da po uradni dolžnosti iz obstoječih zbirk podatkov pridobi za to potrebne osebne podatke, med drugim tudi tiste, ki štejejo za davčno tajnost. Za dostop do teh podatkov pa sodišče poleg soglasja potrebuje bodisi enotno matično številko bodisi davčno številko stranke in njenih družinskih članov. To pa pomeni, da je posredovanje enega od teh podatkov nujno za vsebinsko obravnavo predloga za taksno olajšavo. Na drugi strani pa manjkajoči podatki o državljanstvu ter o dohodkih in premoženju, o katerih se vodijo evidence, vsebinskega odločanja ne preprečujejo.

8. Ker tožena stranka v dopolnitvi predloga ni navedla niti v kakšnem razmerju je z dvema od oseb, navedenih v potrdilu iz gospodinjske evidence niti ni posredovala enotnih matičnih številk ali davčnih številk za osebe, ki naj bi bili njeni družinski člani (njena davčna številka je sicer vsebovana že v predlogu za izvršbo), sodišče prve stopnje ni moglo ugotavljati materialnega položaja njenih družinskih članov in posledično tudi ne vsebinsko odločiti o njenem predlogu. Z izpodbijanim sklepom je zato predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pravilno zavrglo.

9. Ker je predmet tega pritožbenega preizkusa le sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, tožena stranka z obravnavano pritožbo ne more doseči vsebinskega preizkusa sodbe sodišča prve stopnje.

10. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Primerjaj VSL Sklep I Cp 40/2018 z dne 5. 2. 2018. VSL Sklep I Cp 825/2017 z dne 27. 10. 2017 in VSL Sklep I Cp 1545/2017 z dne 25. 7. 2017.