Jedro

Če je delodajalec v primerih delovnega razmerja za določen čas s svojimi ravnanji (na primer obvestilom o prenehanju delovnega razmerja, sklepom o prenehanju delovnega razmerja in podobno) pri delavcu povzročil dvom o dnevu, ko pogodba o zaposlitvi preneha (bo prenehala), je treba za presojo začetka teka roka uporabiti tisti del tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da rok za tožbo začne teči od dneva, ko je delavec "zvedel za kršitev".

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 31.8.2005 o prenehanju delovnega razmerja sklenjenega za določen čas, ko je ugotovilo, da je tožba bila vložena po preteku prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002).

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je postopal v skladu s pravnim poukom, ki mu ga je dala v izpodbijanem sklepu tožena stranka. Če je bil pravni pouk napačen, tožnik zaradi tega ne sme trpeti škode. Navajal je, da lahko v primeru, če zakon ne vsebuje rešitve za določeno vprašanje, tako vprašanje rešuje sodna praksa. Menil je tudi, da je v sporu treba uporabiti določbe drugega odstavka 204. člena ZDR in ne njegovega tretjega odstavka. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizija je sodišču očitala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker naj se sodišče ne bi opredelilo o pritožbenih navedbah tožnika in zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Revizijsko sodišče ugotavlja, da se je pritožbeno sodišče opredelilo do vseh pritožbenih navedb, ki so lahko odločilne v sporni zadevi in da tovrstne kršitve določb pravdnega postopka ni ugotoviti. Morebitna zmotna uporaba materialnega prava pa ne pomeni tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

ZDR v 204. členu ureja (predvsem sodno) pravno varstvo pravic iz delovnega razmerja. V prvih dveh odstavkih so določeni primeri, ko delavec zaradi "neizpolnitve obveznosti" ali "kršitve pravic" od delodajalca zahteva, da kršitve odpravi ali da izpolni pravico. V teh primerih je določeno sodno varstvo v roku 30 dni "od poteka roka....." (Po trditvah sestavljalcev zakona bi naj bil bistveni namen teh odstavkov mirno reševanje sporov med delavcem in delodajalcem). V tretjem odstavku je določeno varstvo pravic tudi v primerih "ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi" in "drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi", kamor je mogoče uvrstiti tudi primere preoblikovanja delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Sodno varstvo je v teh primerih dovoljeno v 30 dneh od dneva, ko je bila delavcu "vročena" odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma, ko je "zvedel za kršitev pravice". V načelu in v večini primerov teče rok od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (tako v sodbah VSRS VIII Ips 284/2005 in VIII Ips 316/2005). Tudi za delovno razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas, velja navedeno načelo, s posebnostjo, da rok v načelu teče od zadnjega delovnega razmerja (tako VIII Ips 98/2007). Če je delodajalec v primerih delovnega razmerja za določen čas s svojimi ravnanji (na primer obvestilom o prenehanju delovnega razmerja, sklepom o prenehanju delovnega razmerja in podobno) pri delavcu povzročil dvom o dnevu, ko pogodba o zaposlitvi preneha (bo prenehala), je treba za presojo začetka teka roka uporabiti tisti del tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da rok za tožbo začne teči od dneva, ko je delavec "zvedel za kršitev". V takšnih primerih kljub temu, da je bil rok trajanja (prenehanja) delovnega razmerja točno določen, delodajalec z obvestilom ali sklepom (pravnim poukom) delavca spravi v zmoto, ali je/bo in kdaj bo delovno razmerje prenehalo. Zato za vložitev tožbe ne more biti bistven datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi, temveč je začetek roka presojati od konkretnega primera - od dneva, ko je delavec zvedel, kdaj bo prenehalo delovno razmerje. Na tek roka za vložitev tožbe lahko vpliva tudi delavcu vročeno obvestilo o prenehanju delovnega razmerja za določen čas (podobno VIII Ips 152/2006 in VIII Ips 98/2007).

V tem sporu, kjer je delodajalec delavcu izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja s pravnim poukom, je kljub temu, da takšnega načina prenehanja delovnega razmerja ZDR ne ureja, pravni položaj podoben, kot ga urejata prvi in drugi odstavek 204. člena ZDR, čeprav ima po teh odstavkih aktivno vlogo delavec, ne pa delodajalec. S tem, da je delodajalec delavcu izdal sklep (v katerem je podaljšal delovno razmerje za en dan), v katerem je pravni pouk o pravici do pritožbe, za začetek tega roka ni pomemben datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi, temveč rok teče od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice. Sklep o prenehanju delovnega razmerja je bil tožniku vročen 31.8.2005, pritožbo je vložil 12.9.2005, delodajalec bi moral o njej odločiti v osmih delovnih dneh (drugi odstavek 204. člena ZDR), torej najpozneje do 22.9.2005, rok za vložitev tožbe je začel teči dne 23.9.2005 in se je iztekel 22.10.2005 (sobota), tožba je bila s priporočeno pošiljko oddana na pošti 21.10.2005, torej pravočasno.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sklepa sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče je o revizijskih stroških odločalo na podlagi določb tretjega odstavka 165. člena ZPP.