Jedro

Okoliščine konkretnega primera, to je, da stvarno in krajevno pristojno sodišče posluje na istem naslovu kot okrajno sodišče, ki je založilo oporoko zapustnice, zaradi česar tožnica kot oporočna dedinja ni bila poklicana k dedovanju, niso take, da bi lahko okrnile videz nepristranskosti odločanja Okrožnega sodišča v Kranju.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo, ki jo je vložila na stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kranju, zahteva ugotovitev, da je dedinja polovice zapuščine po pokojni A. A., in sicer na podlagi lastnoročne oporoke zapustnice z dne 19. 10. 1980, ki je bila shranjena v sefu Okrajnega sodišča v Kranju pod številko IL 245/80, a jo je sodišče založilo, v zapuščinskem postopku je zato ni razglasilo in nastopilo je zakonito dedovanje. Od tožencev, ki so zapustničini zakoniti dediči, primarno zahteva, da so ji dolžni odstopiti v solast in soposest dve nepremičnini, ki sta bili predmet zapuščine, podredno pa izplačati 31.396,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Okrajno sodišče v Kranju, ki je založilo oporoko zapustnice, posluje na istem naslovu kot stvarno in krajevno pristojno okrožno sodišče. Zato tožnica Vrhovnemu sodišču predlaga, naj za odločanje o zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje s trditvijo, da je pravosodno osebje obeh sodišč tesno profesionalno in prijateljsko povezano in bo tožnica v primeru neuspeha s tožbo v tu obravnavani zadevi prisiljena tožiti Republiko Slovenijo zaradi napake Okrajnega sodišča v Kranju, Okrožno sodišče v Kranju pa v takem primeru pri odločanju ne bi bilo nepristransko. Predlaga prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako postopek lažje opravil ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Delegacijo pristojnosti tako utemeljujejo predvsem razlogi ekonomičnosti oziroma smotrnosti, Vrhovno sodišče pa jo lahko dopusti tudi v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost sojenja na pristojnem sodišču ter omajanosti zaupanja ne bi bilo mogoče odpraviti z izločitvijo sodnika.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščine konkretnega primera, to je, da stvarno in krajevno pristojno sodišče posluje na istem naslovu kot okrajno sodišče, ki je založilo oporoko zapustnice, zaradi česar tožnica kot oporočna dedinja ni bila poklicana k dedovanju, niso take, da bi lahko okrnile videz nepristranskosti odločanja Okrožnega sodišča v Kranju. Vsako od navedenih sodišč je pri sojenju samostojno in neodvisno od drugega, glede na njuno velikost, obe sodita med večja sodišča v državi, pa tudi ne gre za tako vsesplošne prijateljske povezave, da bi lahko nastal vtis o nepristranskosti odločanja.

6. Ker tožničin predlog ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.