Jedro

V primeru, ko je davčni zavezanec pridobitelj nepremičnine in ne oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, je potrebno predlogu za vpis priložiti potrdilo davčnega organa o plačilu davka oziroma o tem, da je zavezanec oproščen plačila davka.

Res tretji odstavek 158. člena ZZK-1 napotuje zemljiškoknjižnega sodnika, da dovoli vpis na podlagi ugovora iz četrtega odstavka 146. člena ZZK-1, če so ugovoru priložene listine, na podlagi katerih bi bil vpis dovolj, če bi bile te listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu in res v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka potrdilo še ni obstajalo, vendar bi v situaciji, ko je predlagateljica oproščena davka na plačilo nepremičnin (in ko v ničemer ne bi bilo kršeno načelo vrstnega reda vpisov), šlo za pretirano strogost, če vpisa ne bi dovolili zgolj zato, ker je potrdilo o tem, da je predlagateljica oproščena davka, izdano po začetku zemljiškoknjižnega postopka, vendar pred odločanjem o ugovoru.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva pa vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s katerim ni bila dovoljena vknjižba lastninske pravice v korist predlagateljice, ker iz pogodbe, ki je podlaga vpisu, ni razvidno, da bi bil plačan davek na promet nepremičnin. Predlagateljica je sicer potrdilo v ugovornem postopku predložila, vendar je bilo potrdilo izdano že po začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka in ga zato ni mogoče upoštevati.

2. Zoper sklep se predlagateljica pritožuje. Ponavlja svoje trditve, da je vpis predlagala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je že v zbirki listin pod Dn.št. 30828/2010, potrdila Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je izvirnik vložen v zbirko listin pod navedeno Dn.št., ter izpiska iz matičnega registra smrti za J. V.. V primerih, kakršen je predlagani, iz Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ne izhaja obveznost predložitve potrdila davčnega organa o plačilu davkov. Po določbi 37. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je tako potrdilo potrebno le, če je oseba, ki izstavlja dovolilo, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin. Promet lastninske pravice na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju je predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dediščine in darila, zavezanec je preživljavec. Določba 37. člena ZZK-1 se ne nanaša na vse vpise na podlagi pravnega posla, temveč le takrat, kadar je oseba, ki izstavlja dovolilo, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin. Razlaga sodnice pomeni nedopustno širitev uporabe sicer izrecne in jasne določbe 37. člena ZZK-1. Poleg tega zakon ne zahteva predložitve potrdila, da je zavezanec oproščen davka na promet nepremičnin. Iz pogodbe pa je evidentno razvidno, da je preživljavka hči preživljanke in torej oproščena davka na dediščine in darila. Ponovno opozarja tudi na odločbo VS RS II Ips 219/2014, iz katere izhaja, da ni temeljni namen zemljiške knjige pobiranje davkov, ampak javna objava podatkov o pravicah in pravnih dejstvih, pomembnih za promet nepremičnin. Opozarja še, da je že svojemu ugovoru priložila izvod pogodbe o dosmrtnem preživljanju, na katerem je odtisnjen žig davčnega organa. Stališče, da je potrdilo prepozno, je napačno, saj po določbi 149. člena ZZK-1 vpis ni dovoljen le v primeru, da je bilo zemljiškoknjižno potrdilo overjeno po datumu začetka zemljiškoknjižnega postopka. V konkretnem primeru pa potrdilo ni pogoj za overitev podpisa. Dejstvo, da je bilo potrdilo pridobljeno po začetku zemljiškoknjižnega postopka, ne vpliva na veljavnost listine, ki je podlaga vpisu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Razlaga določbe 37. člena ZZK-1, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, to je, da je tudi v primeru, ko je davčni zavezanec pridobitelj nepremičnine in ne oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno predlogu za vpis priložiti potrdilo davčnega organa o plačilu davka oziroma o tem, da je zavezanec oproščen plačila davka, je pravilna. Prvi odstavek 37. člena ZZK-1 namreč poleg davka na promet nepremičnin ureja obveznost predložitve potrdila tudi za druge davke (posebna ureditev je določena le za DDV). Eden od teh davkov je davek na dediščine in darila. Predmet odmere davka na dediščine in darila je izrecno tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju. Ker davčna obveznost po tej pogodbi zapade šele v trenutku smrti preživljanca, po naravi stvari oseba, ki je izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, ne more biti zavezanec za plačilo davka, je pa taka pogodba vseeno predmet odmere. Če bi zakon imel namen, da v primeru prenosa lastninske pravice po pogodbi o dosmrtnem preživljanju potrdilo o plačilu davkov ni potrebno, bi to izrecno določil in ta davek izvzel iz prvega odstavka 37. člena ZZK-1. Poleg tega po določbi 17. člena Zakona o davku na dediščine in darila brez dokaza, da je plačan davek, oziroma da obstojijo zakonsko določeni razlogi, zaradi katerih ni treba obračunati davka ali da darilna pogodba ni predmet odmere, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. To določbo je potrebno smiselno uporabiti tudi za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je specifična, saj gre pri njej za edino situacijo, ko je zemljiškoknjižno dovolilo vezano na odložni pogoj (smrt preživljanca) in je pogodba overjena preden sploh nastane davčna obveznost. Noben od predpisov za pogodbo o dosmrtnem preživljanju ne določa izjeme in drugačne ureditve kot sicer velja za "dediščine in darila". Odločba VS RS II Ips 319/2014, na katero se sklicuje pritožnik, ureja drugačno situacijo, to je, ali je potrebno predložiti potrdilo tudi kadar gre za sodno poravnavo, ki je po svoji pravni naravi sodna odločba. Za kaj takega v 37. členu ZZK-1, ki se nanaša samo na pridobitev na podlagi pravnega posla, ni podlage. V predmetni zadevi pa gre za pridobitev na podlagi pravnega posla, za vpis na podlagi katerega je potrdilo davčnega organa procesna predpostavka. Tako je mogoče razbrati tudi iz citirane odločbe, saj vrhovno sodišče v njej pojasnjuje, da je predložitev potrdila glede na izrecno določbo 37. člena ZZK-1 predvidena tedaj, ko se predlaga vpis pridobitve lastninske pravice na podlagi listin o zavezovalnem poslu in ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, ki dovoljuje predlagani vpis. Prav za tak primer pa gre v predmetni zadevi.

5. Utemeljeno pa pritožnica opozarja, da je pomanjkljivost predloga odpravila tako, da je v postavljenem roku vložila ugovor zoper sklep o zavrženju in mu priložila potrdilo, da je pogodbo predložila FURS in potrdilo, da je oproščena plačila davka na dediščine in darila. Četrti odstavek 146. člena ZZK-1 ne zahteva, da bi bilo potrdilo datirano pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka. Res tretji odstavek 158. člena ZZK-1 napotuje zemljiškoknjižnega sodnika, da dovoli vpis na podlagi ugovora iz četrtega odstavka 146. člena ZZK-1, če so ugovoru priložene listine, na podlagi katerih bi bil vpis dovolj, če bi bile te listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu in res v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka potrdilo še ni obstajalo, vendar bi v situaciji, ko je predlagateljica oproščena davka na plačilo nepremičnin1, šlo za pretirano strogost, če vpisa ne bi dovolili zgolj zato, ker je potrdilo o tem, da je predlagateljica oproščena davka, izdano po začetku zemljiškoknjižnega postopka, vendar pred odločanjem o ugovoru. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 In ko v ničemer ne bi bilo kršeno načelo vrstnega reda vpisov.