Jedro

Presoja celotnih okoliščin primera pokaže, da pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti objektivno ne vzbujajo upravičenega dvoma v pristranskost sojenja na tem sodišču.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v Kopru poteka odškodninska zadeva, v kateri tožnik zatrjuje, da ga je toženec fizično napadel in mu verbalno grozil, zato od njega zahteva plačilo za nastalo nepremoženjsko škodo.

2.Tožnik je podal predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je toženčeva žena zaposlena kot strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču v Kopru, pred tem pa je bila zaposlena tudi na sodišču, ki vodi postopek. Pojasnjuje, da se sodišči nahajata v isti stavbi, v majhnem kraju, zato se zaposleni dnevno srečujejo. Dodaja, da gre za občutljivo naravo zadeve - spor med sorodniki. Sklicuje se na zadevi I R 50/2022 in I R 27/2022, v katerih je Vrhovno sodišče predlogoma ugodilo.

3.Toženec predlogu za prenos pristojnosti nasprotuje in poudarja, da je žena zaposlena na Okrožnem in ne na Okrajnem sodišču v Kopru.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od uporabe splošnih pravil krajevne pristojnosti, zato ga je treba razlagati in uporabljati restriktivno.

6.Vrhovno sodišče med tehtne razloge šteje predvsem tiste, ki težijo k zagotavljanju videza nepristranskosti sodišča. Predlogu ugodi takrat, kadar iz njega izhajajo konkretno utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča, razlogi pa so dovolj tehtni, da razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudijo resen dvom v nepristranskost sojenja.

7.Uvodoma Vrhovno sodišče pojasnjuje, da Koper - glede na slovenske razmere - ni manjši kraj. Tudi tamkajšnji okrajno in okrožno sodišče sta med večjimi prvostopenjskimi sodišči v državi. Res se nahajata v isti stavbi, vendar je organizacijska povezava omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni.

8.Velikost sodišča pomembno vpliva na odnose med zaposlenimi; ti so na večjih sodiščih praviloma manj intenzivni, saj je celoten kolektiv zaradi številčnosti manj tesno povezan. Toliko bolj to velja za odnose med različnimi poklicnimi skupinami - toženčeva žena je vseskozi zaposlena kot strokovna sodelavka (javna uslužbenka), ne sodnica (funkcionarka). Dinamika delovanja večjih sodišč tudi zahteva, da delo poteka na več ločenih oddelkih. Iz tožnikovega predloga ne izhaja, na katerem oddelku pristojnega sodišča je toženčeva žena opravljala svoje delo, kako dolgo in do kdaj. Čeprav se (še) kdaj sreča s sodniki pristojnega sodišča, ni verjetno, da bi bila prav z vsemi tesno, prijateljsko povezana. Če takšna povezava s katerim od sodnikov vendarle obstaja, je zagotavljanju nepristranskosti namenjen institut izločitve sodnika (70. člen ZPP) oziroma primerna organizacija dela.

9.Ker gre za pravdni postopek med očetom in sinom, gre po naravi res za občutljivejšo zadevo. A po prepričanju Vrhovnega sodišča celovita presoja konkretnega primera pokaže, da okoliščine razumnemu zunanjemu opazovalcu ne vzbujajo upravičenega dvoma v pristranskost sojenja pristojnega sodišča. Zadevi, na kateri se v predlogu sklicuje tožnik, z obravnavano nista primerljivi. V zadevi I R 27/2022 z dne 6. 4. 2022 je bilo predlogu ugodeno, ker je v vlogi stranke postopka nastopal nekdanji sodnik pristojnega sodišča, pri čemer je šlo za manjše sodišče in dolgoletna poznanstva med zaposlenimi. V zadevi I R 50/2022 z dne 18. 5. 2022 pa je bilo odločilno, da je bil kot priča predlagan podpredsednik organizacijsko povezanega sodišča, ki je bil v tesnejših stikih s sodniki pristojnega sodišča, in hkrati tožničin zet. Ob že pojasnjenih izhodiščih je očitno, da je bila povezava med (nekdanjim) zaposlenim in sodniki pristojnega sodišča bistveno močnejša; po intenziteti torej neprimerljiva z vezjo, s katero tožnik utemeljuje svoj predlog. Podobno je Vrhovno sodišče odločilo tudi v zadevah I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024, I R 89/2023 z dne 19. 7. 2023, I R 74/2023 z dne 7. 6. 2023.

10.Glede na navedeno je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča neutemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.