Jedro

Za podaljšanje pripora nad tri mesece morata biti izpolnjena dva zakonska pogoja - poleg tega, da gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen nad 5 let zapora, sme Vrhovno sodišče pripor podaljšati šele po poteku 3 mesecev od dneva, ko je bila obdolžencu odvzeta prostost.

Izrek

Predlog za podaljšanje pripora obdolženemu L. V. se zavrne.

Obrazložitev

1. Zoper obdolženega L. V. je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju uvedel preiskavo, ker je utemeljeno osumljen storitve dveh poskusov kaznivih dejanj umora po 1. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1. S sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 53718/2020 z dne 10. 10. 2020 v zvezi s sklepom izvenobravnavnega senata istega sodišča II Ks 53718/2020 z dne 12. 10. 2020 je bil zoper obdolženca odrejen pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki teče od 7. 10. 2020 od 08.24 ure dalje v trajanju najdlje 30 dni. S sklepom Okrožnega sodišča v Celju II Ks 53718/2020 z dne 4. 11. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Kp 53718/2020 z dne 17. 11. 2020, je bil pripor zoper obdolženca iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljšan za dva meseca, to je do vključno 6. 1. 2021 do 08.24 ure.

2. Okrožna državna tožilka je na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP Vrhovnemu sodišču predlagala, da obdolženemu L. V. pripor podaljša še za dva meseca. Poudarja, da se okoliščine, ki kažejo na to, da je treba obdolžencu na podlagi ponovitvene nevarnosti podaljšati pripor, do danes niso v ničemer spremenile. Glede na razpoložljive dokaze je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženi storil očitani mu kaznivi dejanji, prav tako pa je podana realna in konkretna nevarnost, da bi obdolženec, če bi se znašel na prostosti, ponovil ali dokončal istovrstno kaznivo dejanje. Navaja, da naj bi obdolženec storil dva poskusa enega izmed najtežjih kaznivih dejanj iz poglavja zoper življenje in telo in pri tem pokazal visoko stopnjo agresivnosti, brutalnosti in nekritičnosti do svojega ravnanja. Glede na težo in okoliščine obdolžencu očitanih kaznivih dejanj ter stopnjo ogrožanja varnosti ljudi, je odreditev pripora tudi s tega vidika neizogibna. Dodaja še, da bo treba v obravnavani zadevi pridobiti izvedenska mnenja s področja sodne medicine, psihiatrije in psihologije, podatke telekomunikacijskih operaterjev ter poročilo PU Celje v zvezi s tem, prav tako pa tudi tožilstvu omogočiti primeren rok za sestavo obtožbe, zato je po njeni presoji podaljšanje pripora zoper obdolženca še za dva meseca utemeljeno.

3. S predlogom okrožne državne tožilke za podaljšanje pripora sta bila seznanjena obdolženec L. V. in njegov zagovornik odvetnik Dušan Tanko. V odgovoru navaja, da med obdolžencem in pričama A. ter N. M. poteka večletni spor, ki rezultira v večjem številu ovadb, ki jih imenovani vlagajo drug proti drugemu, zaradi česar naj bi bil podan močan dvom v njuno verodostojnost. Iz navedenega razloga na sodišču poteka še kar nekaj kazenskih postopkov zoper obdolženega. Pridobljeni materialni dokazi potrjujejo obdolženčev zagovor, da je želel oškodovanki opozoriti, kaj se mu je pripetilo pri posipanju krofov. Zavzema se za milejši ukrep hišnega pripora, še posebej zato, ker je obdolženec več kot mesec dni abstiniral hrano, sedaj pa se mu življenjski optimizem vrača. Zaključuje, da obdolženec ni ponovitveno nevaren.

4. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju Matjaž Guček je v pojasnilu, podanem v skladu z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP navedel, da je že opravil zaslišanje predlaganih prič, v nadaljevanju je pridobil več poročil ter analiz in izdal odredbe za izvedenska dela psihiatrične, psihološke in medicinske stroke - toksikologije. Izvedensko delo s področja medicinske stroke - toksikologije je že pridobljeno, potrebno je pridobiti še izvedenska mnenja psihiatrične in psihološke stroke. Zato ocenjuje, da je rok dveh mesecev primeren čas za podaljšanje pripora in za odločitev tožilstva glede morebitne sestave obtožbe.

5. Po sklepu preiskovalnega sodnika sme biti obdolženec pridržan v priporu največ mesec dni od dneva, ko mu je bila odvzeta prostost. Po tem času sme biti pridržan v priporu samo na podlagi sklepa o podaljšanju pripora (prvi odstavek 205. člena ZKP). Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP se sme pripor po odločbi senata (šesti odstavek 25. člena ZKP) podaljšati največ za dva meseca; če pa teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, sme senat Vrhovnega sodišča podaljšati pripor največ še za tri mesece. Iz navedene zakonske določbe tako izhaja, da morata biti za podaljšanje pripora s strani Vrhovnega sodišča izpolnjena dva formalna pogoja; poleg tega, da gre za težja kazniva dejanja, za katera zakon predpisuje kazen zapora nad pet let, sme senat Vrhovnega sodišča pripor podaljšati šele po poteku treh mesecev od dneva, ko je bila obdolžencu odvzeta prostost oziroma je bil pridržan v priporu.

6. V obravnavanem primeru je bil obdolžencu odrejen pripor, ki teče od dne 7. 10. 2020 dalje, ko mu je bila odvzeta prostost, ter podaljšan s sklepom izvenobravnavnega senata iz istega pripornega razloga, kot je bil odrejen, za čas dveh mesecev, to je do vključno 6. 1. 2021. Na dan 6. 1. 2021 še ne bodo potekli zahtevani trije meseci od dneva odvzema prostosti. To pomeni, da zakonski pogoj poteka treh mesecev od dne, ko je bila obdolžencu odvzeta prostost oziroma je bil pridržan v priporu, določen v drugem odstavku 205. člena ZKP, ni podan.

7. Glede na navedeno, je Vrhovno sodišče predlog za podaljšanje pripora, ki ga je dne 15. 12. 2020 vložila okrožna državna tožilka ter v njem predlagala podaljšanje pripora obdolžencu iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, še za dva meseca, zavrnilo.