Jedro

Tako se ni mogoče strinjati s stališčem tožilke, da zgolj povzemanje navedb policije o zaznavi 30 rastlin z morfološkimi značilnostmi oziroma vonjem konoplje na dvorišču stanovanjske hiše s pripadajočimi prostori in objekti na naslovu ..., ki jih občasno uporablja obtoženi (tedaj osumljeni) samo po sebi, brez opravljene lastne presoje dokazne vrednosti teh ugotovitev policije (presoditi je potrebno naravo in zanesljivost informacij in zakonitost dela) s strani preiskovalnega sodnika zadošča za utemeljitev podanih utemeljenih razlogov za sum, da je obtoženi storil kaznivo dejanje. Da so le-ti podani mora izhajati iz logičnih in življenjsko sprejemljivih zaključkov preiskovalnega sodnika v zvezi z dejansko podlago za izdajo odredbe. Le-ti pa so v odredbi z dne 1. 10. 2021 povsem izostali. Na podlagi takega povzetka zaznav policije tudi ni mogoče zaključiti, da je sodnik pred izdajo odredbe preveril okoliščino ali se bodo s hišno preiskavo lahko v stanovanjski hiši s pripadajočimi prostori in objekti (sadike so bile zaznane le zunaj objektov) odkrili predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek - prepovedana droga.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za izločitev dokazov zagovornice obtoženega A. A., odvetnice B. B. in iz spisa izločilo zapisnik o zaslišanju priče C. C. (list. št. 88), uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja policista C. C. (list. št. A1/1/2-7), zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 12. 10. 2021 (list. št. A1/1/4-7), poročilo o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 10. 11. 2021 (list. št. A1/1/5-7) ter CD zgoščenko - fotografije iz hišne preiskave (list. št. A1/1/8-7). Odločilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa izločene listine zaprejo v posebni ovitek in hranijo ločeno od drugih spisov.

2.Zoper takšno odločitev se pritožuje okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 373. členom ZKP. Zavzema se za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3.Zagovornica obtoženega v odgovoru na pritožbo ponavlja stališče, podano ob zahtevi za izločitev dokazov, da mora biti obstoj pogojev za odreditev hišne preiskave rezultat sodnikovega tehtanja vseh znanih dejstev in okoliščin, s katerimi razpolaga v času izdaje odredbe, ugotovljeni pogoji za izdajo odredbe pa morajo biti jasno in nedvoumno navedeni ter argumentirani v obrazložitvi odredbe. Predlaga zavrnitev pritožbe tožilke kot neutemeljene.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je pri izdaji odredbe o hišni preiskavi stanovanjske hiše s pripadajočimi prostori in objekti na naslovu ..., kjer naj bi prostore uporabljal obtoženi, izostala poglobljena dokazna ocena preiskovalnega sodnika glede obstoja predpisanega dokaznega standarda v zvezi z utemeljenimi razlogi za sum, da naj bi bilo storjeno očitano kaznivo dejanje, saj je preiskovalni sodnik le grobo prepisal predlog tožilstva za izdajo odredbe, brez, da bi podal lastno dokazno oceno o tem, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, nadalje, da je v celoti izostala obrazložitev verjetnosti, da bodo pri hišni preiskavi najdeni predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek ter da je izostala ocena sorazmernosti in nujnosti hišne preiskave kot posega v ustavno varovano pravico obtoženega do zasebnosti. Vse to je povzročilo, da je bila hišna preiskava odrejena v nasprotju s 215. členom ZKP in 22. členom Ustave RS in so bili pri hišni preiskavi zaseženi dokazi pridobljeni nezakonito.

6.Takšnim razlogom v pritožbi nasprotuje državna tožilka, ki navaja, da je preiskovalni sodnik okoliščine, ki utemeljujejo razloge za sum zadostno konkretiziral v točki 2 obrazložitve odredbe o hišni preiskavi, ko je povzel vsebino uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih PP .... z dne 31. 8. 2021. Povzetek ugotovljenih dejstev policije vsebuje namreč zanesljive, jasne in nedvoumne okoliščine glede utemeljenih razlogov za sum, iz njega je razbrati tudi verjetnost, da bodo na naslovu ... najdeni za postopek pomembni predmeti - prepovedana droga konoplja in tudi nujnost, primernost ter sorazmernost odreditve hišne preiskave. Preiskovalni sodnik je tako v predmetni zadevi naredil le slabšo in ne pomanjkljivo obrazložitev. Ugotovitev o neobrazloženosti odredbe z dne 1. 10. 2021 je tako zmotna, posledično pa je prvostopenjsko sodišče kršilo določila ZKP, ko je dokaze, pridobljene pri hišni preiskavi izločilo iz spisa.

7.S pritožbenimi izvajanji državne tožilke ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje je pravno relevantne okoliščine zadeve glede neobrazloženosti odredbe z dne 1. 10. 2021 pravilno in popolno ugotovilo in tudi pravilno odločilo, da je treba dokaze, pridobljene pri hišni preiskavi izločiti iz spisa.

8.V celoti je povzeti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da odredba za hišno preiskavo z dne 1. 10. 2021 ni obrazložena v skladu z določbo prvega odstavka 215. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 214. členom ZKP. Določilo prvega odstavka 214. člena ZKP narekuje, da preiskovalni sodnik pred izdajo tovrstne odredbe presodi ali so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, da presodi ali je verjetno, da bo mogoče pri hišni preiskavi odkriti sledove kaznivega dejanja ali predmete, ki so pomembni za kazenski postopek, glede na to, da gre za poseg v zasebnost osebe pa tudi ali je hišna preiskava nujen in sorazmeren ukrep. Glede na določbo prvega odstavka 215. člena ZKP in odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016 mora bili vsa omenjena presoja sodnika tudi jasno in nedvoumno razvidna iz obrazložitve pisne odredbe o hišni preiskavi. Sklepanje, da je sodnik opravil presojo kriterijev iz prvega odstavka 214. člena ZKP (npr. na podlagi tega, da je preiskovalni sodnik pred izdajo odredbe od tožilstva zahteval dodatne podatke - dokazilo o začasni uporabi nepremičnine s strani osumljenca, kot navaja tožilka v pritožbi), brez, da bi bila nedvoumno razvidna iz obrazložitve, ne zadošča, saj ne omogoča naknadnega preverjanja zakonitosti izdane odredbe in ne zadošča kriterijem obrazloženosti sodne odločbe po prvem odstavku 215. člena ZKP in po 22. členu Ustave RS. Odredba o hišni preiskavi z dne 1. 10. 2021 po pravilnih in argumentiranih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča ne vsebuje obrazložitve v zvezi s sodnikovo presojo pravno relevantnih okoliščin za izdajo odredbe za hišno preiskavo iz prvega odstavka 214. člena ZKP. Tako ne vsebuje niti presoje ali so na podlagi do tedaj zbranih dokazov in njihove verodostojnosti podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da ga je storil obtoženi, kaj šele presoje ostalih, že omenjenih okoliščin, ki niso omenjene niti z abstraktnimi navedbami.

9.Tako se ni mogoče strinjati s stališčem tožilke, da zgolj povzemanje navedb policije o zaznavi 30 rastlin z morfološkimi značilnostmi oziroma vonjem konoplje na dvorišču stanovanjske hiše s pripadajočimi prostori in objekti na naslovu ..., ki jih občasno uporablja obtoženi (tedaj osumljeni) samo po sebi, brez opravljene lastne presoje dokazne vrednosti teh ugotovitev policije (presoditi je potrebno naravo in zanesljivost informacij in zakonitost dela) s strani preiskovalnega sodnika zadošča za utemeljitev podanih utemeljenih razlogov za sum, da je obtoženi storil kaznivo dejanje. Da so le-ti podani mora izhajati iz logičnih in življenjsko sprejemljivih zaključkov preiskovalnega sodnika v zvezi z dejansko podlago za izdajo odredbe. Le-ti pa so v odredbi z dne 1. 10. 2021 povsem izostali. Na podlagi takega povzetka zaznav policije tudi ni mogoče zaključiti, da je sodnik pred izdajo odredbe preveril okoliščino ali se bodo s hišno preiskavo lahko v stanovanjski hiši s pripadajočimi prostori in objekti (sadike so bile zaznane le zunaj objektov) odkrili predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek - prepovedana droga. V tej zvezi v obrazložitvi odredbe ni ničesar navedenega. Nenazadnje pa je pri obrazložitvi odredbe z dne 1. 10. 2021 po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, tudi povsem izostala presoja sorazmernosti in nujnosti oprave hišne preiskave kot posega v nedotakljivost stanovanja oziroma zasebnost, ki jo varuje prvi odstavek 36. člena Ustave.

10.Glede na takšne pomanjkljivosti odredbe o hišni preiskavi z dne 1. 10. 2021, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, je tako prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom tudi pravilno odločilo, da se dokazi v zvezi z hišno preiskavo, ki je temeljila na taki odredbi, v skladu z določbo drugega odstavka 285.e člena ZKP v zvezi s 83. člena ZKP in drugim odstavkom 18. člena ZKP, izločijo iz spisa. Dokazi, zbrani pri hišni preiskavi, ki temelji na neobrazloženi sodni odločbi - odredbi, so namreč pridobljeni s kršitvijo 22. člena Ustave, torej s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

11.Po obrazloženem, ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in tudi ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, ter je tako sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbo okrožne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 18, 18/2, 83, 83/2, 214, 214/1, 215, 215/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.