Jedro

Ker toženka v predlogu niti ni navedla, kakšen pogodbeni odnos obstaja med Delovnim sodiščem v Celju in tožečo stranko, pri čemer ta pogodbeni odnos ne izhaja niti iz listin, ki jih je toženka priložila predlogu, in ker niti iz pojasnila Finančno računovodske službe Delovnega sodišča v Celju ne izhaja, da ima Delovno sodišče v Celju pogodbeni odnos s tožečo stranko, Vrhovno sodišče ugotavlja, da toženka ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale drug tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je od toženke vtoževala plačilo odškodnine v vrednosti 31.169.98 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2017 dalje do plačila, ker naj bi toženka z nevestnim delom povzročila škodo. Tožba je bila vložena pri Delovnem sodišču v Celju, ki je po več opravljenih glavnih obravnavah, na katerih je izvedlo dokaze z vpogledom v listinsko dokumentacijo v spisu ter zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke, toženke in večjega števila prič, na naroku dne 10. 10. 2019 sprejelo sklep, da druge predlagane, a neizvedene dokaze kot nepotrebne zavrne in dokazovanje zaključi, saj bo v tej zadevi izdalo vmesno sodbo.

2. Toženka je na Vrhovno sodišče dne 21. 10. 2019 naslovila predlog za delegacijo pristojnosti v tem individualnem delovnem sporu. V njem navaja, da je okoliščino, da ima Delovno sodišče v Celju pogodbeni odnos s tožečo stranko, mogoče opredeliti kot drug tehten razlog, zaradi katerega bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Predlogu je priložila več listinskih dokazov.

3. Delovno sodišče v Celju je dne 28. 10. 2019 Vrhovnemu sodišču predložilo predmetni spis skupaj z odgovorom na predlog toženke in pojasnilom Finančno računovodske službe Delovnega sodišča v Celju. Iz tega pojasnila izhaja, da je podan neposreden pogodbeni odnos med Republiko Slovenijo in Zaprtim pokojninskim skladom za javne uslužbence, katerega upravljalec je M., d.d., ne pa pogodbeni odnos med Delovnim sodiščem v Celju in tožečo stranko, kot ga navaja toženka.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Ker toženka v predlogu niti ni navedla, kakšen pogodbeni odnos obstaja med Delovnim sodiščem v Celju in tožečo stranko, pri čemer ta pogodbeni odnos ne izhaja niti iz listin, ki jih je toženka priložila predlogu, in ker niti iz pojasnila Finančno računovodske službe Delovnega sodišča v Celju ne izhaja, da ima Delovno sodišče v Celju pogodbeni odnos s tožečo stranko, Vrhovno sodišče ugotavlja, da toženka ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale drug tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče. 6. Poleg tega tudi opombe toženke, ki jih je podala k eni od priloženih listin (da je sodnik član Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev in lastnik enot premoženja tega sklada, katerega upravljavec je tožeča stranka; da je sodnik v službenem razmerju z lastnikom lastnika tožeče stranke; da je sodnik v službenem razmerju z ustanoviteljem omenjenega sklada; da je Delovno sodišče v Celju zavezanec za plačilo premije sodniku v omenjeni sklad; da je toženka v delovnem razmerju pri tožeči stranki) ne predstavljajo okoliščine, ki bi lahko utemeljevala delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.

7. Ker je toženka predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča utemeljevala s pogodbenim odnosom med Delovnim sodiščem v Celju in tožečo stranko, ki pa ni podan, niso podani drugi tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo kot neutemeljen.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno.