15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž. Ž., ki ju zastopa Odvetniška družba C., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 432/2006 z dne 29. 3. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju št. P 389/2005 z dne 10. 11. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je v sporu zaradi motenja posesti zavrnilo pritožbo pritožnikov (v pravdi tožečih strank) zoper sklep Okrajnega sodišča, s katerim je bil zavrnjen zahtevek pritožnikov na ugotovitev motenja posesti služnosti, odstranitev cvetličnih korit in opustitev parkiranja na sporni poti ter na prepoved bodočih motilnih ravnanj. Višje sodišče je štelo, da je ključen razlog za zavrnitev zahtevka to, da Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) ne omogoča več pravnega varstva posesti služnostne pravice.

2.V ustavni pritožbi pritožnika zatrjujeta kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Trdita, da je sodišče prve stopnje nedopustno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič, ki sta jih predlagala, s temi pričami pa bi bilo dokazano ključno dejstvo, da sta na sporni poti izvajala posest vse do leta 2005.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Čeprav so možni primeri, da tudi odločitev sodišča v sporu zaradi motenja posesti lahko predstavlja hud poseg v pravni in dejanski položaj stranke, pa je na splošno treba upoštevati, da gre v teh postopkih le za varstvo posesti kot dejanske oblasti na stvari; odločitev sodišča je začasna, saj ne preprečuje možnosti uveljavljanja pravice in s tem drugačne odločitve v petitorni pravdi. Tudi v obravnavani zadevi zavrnitev posestnega zahtevka pritožnikov ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njuno zadevo poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan