Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba in sklep I U 1443/2015

ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.1443.2015 Upravni oddelek

denacionalizacija vrnitev podržavljenega premoženja dejansko stanje
Upravno sodišče
18. maj 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Organ je stališče, da A.A. ni bil lastnik delnic ob podržavljenju, oprl na zapis v Celjskem zborniku 1975 – 1976. Vendar na podlagi fotokopij Celjskega zbornika v upravnem spisu sodišče ne more slediti zaključku, da je imel C.C. ob koncu vojne vse delnice (čas podržavljenja), kot dokazu, da A.A. ni imel nobene. Namreč iz zbornika in citiranih trditev na strani 373 in 392 se opis razmer v A. (glede lastništva) ne nanaša na začetek druge svetovne vojne, pač pa na leto 1914 in začetek prve svetovne vojne. Da pa se je kasneje stanje v zvezi z lastnino delnic spreminjalo, izhaja že iz družbenih pravil. V zvezi z navedbo organa, da ni dokaza kaj je storil A.A. z delnicami po poteku mandata, pa je iz vpisa v register razvidno, da mu je mandat prenehal na podlagi dekreta, torej ne po njegovi volji in ni verjetno, da bi v tistem trenutku z delnicami razpolagal.

Izrek

I. Postopka v zadevah I U 1443/2015 in I U 1446/2015 se združita v skupno obravnavanje in odločanje in se zadeva vodi pod opr. št. I U 1443/2015. II. Tožbama se ugodi, odločba Upravne enote Hrastnik št. 301D-1/93 (13401) z dne 13. 5. 2014 se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožečim strankam E.E., F.F. in G.G. stroške postopka v skupni višini 347,70 EUR ter H.H. stroške postopka v višini 347,70 EUR, v petnajstih dneh od vročitve sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnikov za denacionalizacijo premoženja nekdanje A., d.d. ..., ki naj bi bila last oziroma solast A.A. in se nanaša na nepremično premoženje, v času podržavljenja pripisano pri zkvl. št. 1, 81, 26 vse k.o. ..., ter zkvl. št. 2, 214, 227 in 243, vse k.o. ..., in zkvl. št. 140, k.o. ...; v drugi točki izreka ugotovil, da je za podržavljene nepremičnine ni bila dana odškodnina; v tretji točki izreka, da s to odločbo o zahtevi odločeno v celoti; ter v četrti točki izreka, da stroški postopka niso bili zaznamovani. V obrazložitvi navaja, da A.A. ne izpolnjuje prvega pogoja za pridobitev statusa upravičenca v denacionalizacijskem postopku, to je lastništvo oziroma solastništvo zahtevanega podržavljenega premoženja. Iz dokumentov o nekdanji A., trgovinskega registra, je razvidno, da je bila v letu 1939 glavnica te tovarna razdeljena na deset tisoč delnic, večinska lastnika navedenih delnic sta bila ob podržavljenju brata B.B. (stari oče vlagateljev) in C.C. (stric očeta vlagateljev). Dokazov, da je bil delničar nekdanje kemične tovarne v … tudi A.A. ni, čeprav ostaja nepojasnjeno, v čigavi lasti je bila razlika stotih delnic. Vlagatelji so sicer zatrjevali, da posedujejo vse originale delnic nekdanje A., vendar dokazil o postavljeni trditvi niso predložili. Da A.A. ni bil lastnik delnic A., izhaja iz ugotovitev Celjskega zbornika 1975 – 1976, na straneh 373 in 292. Zavrača dokazne predloge za zaslišanje sodnega izvedenca D.D., ki je opravil vrednotenje za potrebe lastninjenja današnje A., ter zahtevo, da se v postopku denacionalizacije upošteva sklep o delni prepovedi lastninskega preoblikovanja A. V zvezi s trditvijo samega upravnega organa z dne 29. 11. 2013, ko je v poročilu navedel, da je mogoče z gotovostjo zaključiti, da je bil A.A. lastnik desetih delnic, ker tako izhaja iz pravil delniške družbe, pa navaja, da je spremenil stališče, ker ni nesporno dokazano, da je bil lastnik delnic, ker direktnega dokaza o položitvi desetih delnic s strani pokojnega A.A. ni, prav tako pa ni dokazila, kaj je storil s pologom po preteku mandata.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil, v obrazložitvi pa soglaša z razlogi prvostopnega organa.

3. Tožniki E.E., F.F. in G.G. v tožbi uvodoma ugovarjajo, da je izpodbijano odločbo izdal nepristojni upravni organ. Zaradi Sporazuma o prevzemu denacionalizacijskih zadev, ki je bil sklenjen na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije med Upravno enoto Celje in Upravno enoto Hrastnik, je bila pristojna Upravna enota Celje. Prvostopni organ pri izdaji izpodbijane odločbe ni upošteval relevantnih dejstev, zaradi česar je bilo v postopku napačno oziroma protispisno ugotovljeno dejansko stanje, da A.A. ni bil delničar podržavljenega premoženja nekdanje A. Iz zaplembne odločbe Okrajnega sodišča v Trbovljah št. Zp 8/46-17 z dne 20. 9. 1946, izhaja izrecna ugotovitev sodišča, da je bila tovarna solastnina fizičnih oseb in sicer C.C., B.B. in ing. A.A. ter H.H. V delu trgovskega registra je navedeno, da je ing. A.A. delničar predmetne družbe ter da je bil član upravnega sveta, ter zadnji zapis, da je na podlagi odločbe zaplembne komisije z dne 14. 9. 1945, opr. št. 35/1-45 v Trbovljah, vse imetje delničarjev C.C., B.B. in ing. A.A. prešlo v državno last. Zaplembna odločba z dne 20. 9. 1946 je bila izdana na podlagi sodbe Vojaškega sodišča z dne 28. 8. 1945, s katero je bil A.A. obsojen na zaplembo celotnega premoženja. Iz vseh teh listin nedvomno izhaja, da je bil A.A. delničar podržavljenega premoženja v Hrastniku in so nasprotne ugotovitve napačne. Glede na družbena pravila bi moral organ ugotoviti, da je bil A.A. delničar vsaj desetih delnic. Po oceni pritožbenega organa to pomeni le, da bil delničar na dan 4. 7. 1939 in ne na čas podržavljenja, kar pa iz registra ne izhaja. Register je relevanten za ugotovitev lastništva pravnih oseb, saj gre za uradni organ, ki v tistem času vodil registracijo pravnih oseb, izpiski iz registra pa predstavljajo javno listino. Izpiski iz sodnega registra pa izkazujejo lastništvo A.A., ki je v letu 1939 postal delničar družbe in je bil njegov delničar do izbrisa v letu 1945 na podlagi zaplembne odločbe. Gre za neposreden dokaz, ki ga je potrebno v postopku upoštevati. Upoštevati je treba tudi zaplembno odločbo, ki ne bi bila izdana, kolikor A.A. ne bi bil lastnik podržavljenega premoženja. Iz navedenega jasno sledi, da je napačna dokazna ocena organov obeh stopenj, da imajo večjo dokazno veljavo podatki iz Celjskega zbornika ter da ti ovržejo domnevo veljavnosti javnih listin. Uveljavljajo tudi bistvene kršitve določb postopka, ker so hkrati s poročilom o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju, tožniki z njim prejeli več prilog, s katerimi se do prejema poročila organa prve stopnje niso mogli seznaniti. Da je bil A.A. lastnik tovarne, izhaja tudi iz sklepov organa prve stopnje z dne 30. 3. 1994, s katerim je zaradi zavarovanja zahtevkov za denacionalizacijo, v postopku lastninskega preoblikovanja družbe A. prepovedal delno lastninjenje. Organ bi moral ugotoviti, da je zahteva A.A. utemeljena vsaj do desetih delnic, ter v postopek pritegniti zavezano stranko Slovensko odškodninsko družbo. Ker tako ni ravnal, to pomeni še dodatno kršitev upravnega postopka. Organ bi moral skladno z določbo 149. člena ZUP razpisati ustno obravnavo. Predlagajo odpravo odločbe prvostopnega organa in zahtevajo povrnitev stroškov postopka.

4. Tožnik H.H. v tožbi uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, napačno uporabo prava in nepopolno oziroma nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Uveljavlja nepristojnost organa, odločbo je izdala Upravna enota Hrastnik, postopek je vodil I.I., ki je sicer uradna oseba Upravne enote Celje. V postopku bi se moralo tožniku – H.H. priznati položaj, ki mu po zakonski opredelitvi izhaja iz 12. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Ugotoviti bi bilo, da zaplembna odločba, kot javna listina natančno opredeljuje, da je bilo A.A. odvzeto premoženje ob podržavljenju. Tožnik je v okviru postopka denacionalizacije pred izdajo odločbe opozoril organ na obstoj praktično popolne količine delnic – prinosniških, takšnih, ki izkazujejo lastnino v bivši A. Kljub opozorilu o obstoju delnic na lokaciji v Nemčiji in zahtevnosti transporta pa organ ni omogočil, da bi tožnik delnice lahko predložil v spisovno dokumentacijo pred izdajo odločbe, pritožbeni organ pa je na opozorilo o obstoju delnic, opredelil predložitev le-teh kot nov dokaz, predstavljen šele v pritožbenem postopku. Napačno je stališče, da obseg premoženja, ki naj bi bil A.A. odvzet, ni dokazan. A.A. naj bi bil lastnik vsaj desetih delnic. Odločitev upravnega organa ignorira vsebino zaplembne odločbe ter ostale listinske dokaze. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

K točki I Sodišče je v obravnavani zadevi združilo v skupno obravnavanje in odločanje na podlagi 42. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki določa, da lahko sodišče s sklepom združi več odprtih postopkov o istem predmetu (na podlagi obeh tožb je izpodbijana ista odločba) združi v skupno obravnavo in odločanje.

K točki II Tožbi sta utemeljeni.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je na podlagi zbranih dokazov organ lahko zaključil, da A.A. ni bil (so)lastnik A. 7. Na podlagi določbe 2. člena ZDen je denacionalizacija po tem zakonu vrnitev podržavljenega premoženja, upravni organ je zato pravilno ugotavljal, ali je bilo A.A. premoženje, ki ga je zahteval na podlagi zahteve za denacionalizacijo, podržavljeno. Vendar pa sodišče stališču organov, da zbrani dokazi izkazujejo, da A.A. ni bil lastnik oziroma solastnik A. ob podržavljenju, ne more slediti, kar bo v nadaljevanju obrazložilo, pri čemer pa že v uvodu poudarja, da se do višine solastništva oziroma imetništva spornih delnic nad deset ne bo opredeljevalo.

8. Oba organa sta se v obrazložitvi svojih odločb oprla na zapise iz registra Okrožnega kot Trgovskega sodišča v Celju, register Rg I B. Na strani 19 registra je razvidno, da je v register leta 1939 vpisan kot član uprave sveta tudi A.A., industrialec v Celju, ki je bil izbrisan kot član upravnega sveta leta 1945 na podlagi dekreta ministrstva oziroma na podlagi odločbe Okrajne zaplembne komisije v Trbovljah št. 35/1-45 z dne 1. 9. 1945 kot delničar. Iz družbenih pravil (tudi vpisanih v register) člena 12 izhaja, da upravni svet tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku obstoji s šestih upravnih svetnikov, ki jih izvoli občni zbor. Člen 15 pa je med drugim določal, da mora vsak član upravnega sveta predno zasede svoje mesto, položiti pri blagajni družbe za celo dobo svojega poslovanja deset delnic s pripadajočimi kuponi.

9. Navedeni zapisi v registru upravnega organa niso prepričali, da je bil A.A. lastnik delnic, kljub primerjavi denacionalizacijskih postopkov in dokumentacije v teh spisih B.B. in C.C. Glavnica Tovarne je bila leta 1939 razdeljena na deset tisoč delnic. Last B.B. (očeta A.A.) naj bi bilo na podlagi podatkov iz zaplembne odločbe Zp 1380/46-6 z dne 24. 10. 1946 (4400 delnic) in C.C. (stric A.A.), na podlagi dopisa B.B. delniška družba, B., Celje z dne 26. 10. 1945, 5500 delnic. V čigavi lasti je bila razlika stotih delnic, upravni organ ugotavlja, da je nepojasnjeno. Svoje stališče, da A.A. ni bil lastnik delnic ob podržavljenju, je oprl na zapis v Celjskem zborniku 1975 – 1976, strani 373 in 392. Vendar na podlagi fotokopij Celjskega zbornika v upravnem spisu sodišče ne more slediti zaključku, da je imel C.C. ob koncu vojne vse delnice (čas podržavljenja), kot dokazu, da A.A. ni imel nobene. Namreč iz Celjskega zbornika in citiranih trditev na strani 373 in 392 se opis razmer v A. (glede lastništva) ne nanaša na začetek druge svetovne vojne, pač pa na leto 1914 in začetek prve svetovne vojne. Da pa se je kasneje stanje v zvezi z lastnino delnic spreminjalo, izhaja že iz družbenih pravil, katera 12. in 15. člen citirata oba organa in jih citira tudi sodišče v tej sodbi. Dne 4. 7. 1939 je bil v register izveden vpis, da je novi član upravnega sveta postal A.A., ki je glede na družbena pravila moral biti delničar in založiti deset delnic. Res je ta podatek iz časa 4. 7. 1939 in se ne nanaša na čas podržavljenja, ki je ključen za ugotavljanje lastništva oziroma solastništva, vendar ob odsotnosti vpisa, da je A.A. prenehal biti član upravnega sveta, organ ni imel podlage za sklep (posebno ne v Celjskem zborniku), da A.A. ni imel vsaj desetih delnic. Da se je A.A. ob podržavljenju lahko štel za lastnika delnic, izhaja tudi iz registrskega vpisa odločbe zaplembne komisije v Trgovljah št. 351-45 z dne 1. 9. 1945, s katero je bilo med drugim tudi A.A., kot solastniku A. podržavljeno premoženje in to zavedeno v trgovski register. Pri vpisu navedene odločbe je navedeno, da vse imetje delničarjev, tudi A.A., postane državna last. V zvezi z navedbo organa, da ni dokaza kaj je storil A.A. z delnicami po poteku mandata, pa je iz vpisa v register razvidno, da mu je mandat prenehal na podlagi dekreta, torej ne po njegovi volji in ni verjetno, da bi v tistem trenutku z delnicami razpolagal. Upravna organa sta glede na navedeno napačno ugotovila dejansko stanje na podlagi predloženih dokazil in posledično materialno pravo. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj upoštevata stališča sodišča glede presoje do sedaj zbranih dokazov ter v skladu z navedenim stališčem ustrezno ravnata ter pritegneta v postopek zavezance, glede na obliko zahtevane vrnitve.

10. V zvezi s kršitvijo pravil postopka, nepristojnostjo Upravne enote Hrastnik, sodišče meni, da je ta krajevno pristojna za odločanje. Sporazum o prevzemu denacionalizacijskih zahtev, sklenjen med Upravno enoto Hrastnik in Upravno enoto Celje, je pooblaščal za odločanje tudi Upravno enoto Celje, vendar pa odločanje s strani Upravne enote Hrastnik kot krajevno pristojne upravne enote ne pomeni kršitve pravil postopka. Ugovor, da so stranke hkrati s poročilom o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve z dne 25. 3. 2014 prejele več prilog, s katerimi do prejema predmetnega poročila in izpodbijane odločbe niso bile seznanjene, kot kršitev postopka pravil ni utemeljen. Tožniki so imeli možnost na poročilo dati pripombe in se torej z listinami seznaniti, s tem pa je bila tudi zagotovljena kontradiktornost postopka pred izdajo izpodbijane odločbe. Nadalje tudi ni utemeljen ugovor, da bi moral organ prve stopnje skladno s 149. člena ZUP razpisati ustno obravnavo, saj je iz obrazložitve razvidno, da jo je organ razpisal. Dejstvo predloženih delnic kot pravno relevantno dejstvo v zvezi s trditvijo o lastništvu oziroma o solastništvu A. pa se bo dokazno presojalo v ponovnem postopku reševanja zadeve.

11. Ker je bilo dejansko stanje v denacionalizacijskem postopku napačno presojeno ter je bilo zato posledično napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

12. Ker so tožniki v tem upravnem sporu uspeli, jim je sodišče odmerilo stroške postopka (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške jim je dolžna povrniti toženka v roku petnajst dni od prejema sodbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia