Jedro

Toženec se je kot porok zavezal za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika iz leasing pogodbe. Obveznost iz leasing pogodbe pa ni samo obveznost izpolniti pogodbo, temveč tudi obveznost, ki nastane zaradi neizpolnitve pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 408,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je z družbo B. d.o.o. dne 27. 10. 1999 sklenila pogodbo o finančnem leasingu št. ... za gostinsko opremo, h kateri je toženec pristopil kot solidarni porok. Tožeča stranka je 24. 8. 2001 odstopila od leasing pogodbe, ker družba B. d.o.o. ni plačevala obrokov. V tej pravdi zahteva plačilo terjatve (ki predstavlja že zapadle obroke do odstopa, odškodnino v višini s trenutkom odstopa od pogodbe zapadlih obrokov ter stroške izterjave) od toženca kot solidarnega poroka družbe B. d.o.o. 2. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo 12.541,56 EUR (prej 3,005.458,42 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da je toženec navedeni znesek dolžan plačati na temelju solidarnega poroštva k leasing pogodbi.

3. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizijo vlaga toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zahtevek v celoti zavrne.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

6. Toženec v reviziji očita, da je sodišče odločitev oprlo na prepozno predložene Splošne pogoje. Očitana procesna kršitev ni podana. Tožeča stranka je namreč že v tožbi predložila Splošne pogoje, na vsebino katerih se opirata sodbi sodišč prve in druge stopnje (286. člen ZPP). Tožeča stranka se je na prvem naroku zavezala, da bo predložila Splošne pogoje, ki so veljali v času sklenitve pogodbe, vendar je kasneje predložila samo drugo naslovno stran Splošnih pogojev ter pri tem pojasnila, da je vsebina Splošnih pogojev, ki jih je priložila tožbi, identična vsebini pogojev, ki so veljali v času sklenitve pogodbe. Po prvem naroku je tožeča stranka torej predložila samo naslovno stran Splošnih pogojev, kakršna je bila v času sklenitve pogodbe o leasingu, vsebino Splošnih pogojev pa je predložila že v tožbi. Zato je zmotno stališče toženca, da je tožeča stranka s tem, ko je po prvem naroku predložila naslovno stran Splošnih pogojev, predložila po prvem naroku tudi Splošne pogoje. S trditvijo, da tožbi priloženi Splošni pogoji, na katere se opira sodišče, v času sklenitve pogodbe niso veljali, pa toženec nedovoljeno izpodbija dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Neutemeljen je očitek zmotne uporabe materialnega prava, da je z odstopom tožeče stranke od leasing pogodbe prenehalo tudi poroštvo kot akcesorna obveznost. Toženec se je namreč kot porok zavezal za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika iz leasing pogodbe (priloga A4, /.../za izpolnjevanje obveznosti firme iz te pogodbe /.../). Obveznosti iz leasing pogodbe pa ni mogoče razlagati samo kot obveznost izpolniti pogodbo, kot si to očitno zmotno razlaga tožena stranka, temveč tudi kot obveznost, ki nastane zaradi neizpolnitve pogodbe. Obveznost, ki nastane zaradi neizpolnitve pogodbe pa je tudi v konkretni zadevi vtoževana odškodnina v višini pozitivnega pogodbenega interesa. Da bi tožena stranka omejila svojo poroštveno obveznost zgolj na obveznost glavnega dolžnika, da izpolni pogodbo, pa iz poroštvene izjave ne izhaja (drugi odstavek 1002. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).

8. Toženec v reviziji uveljavlja, da poroštvena obveznost ne velja, ker mu niso bili izročeni Splošni pogoji. Zakonska določba o pisnosti poroštvene izjave (998. člen ZOR) varuje poroka pred prenagljeno odločitvijo in tudi pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. Pri tem pa pisnost pomeni, da mora biti opredeljena tudi obveznost, na katero se poroštvo nanaša.(1) Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava namreč ne učinkuje. Obveznost pa je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze(2), pri čemer je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali pa posameznik.

9. V obravnavani zadevi zahteva tožeča stranka od toženca poleg zapadlih obveznosti po pogodbi tudi plačilo odškodnine za škodo zaradi odstopa od pogodbe. Glede na to, da višino odškodnine v primeru odstopa od pogodbe določajo ravno Splošni pogoji(3) (prim. šesti odstavek 13. člena Splošnih pogojev), so Splošni pogoji v konkretni zadevi nedvomno pomembni za položaj poroka. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da izročitev Splošnih pogojev tožencu kot poroku ni pomembna za obstoj poroštvene obveznosti. Prav tako se ni mogoče strinjati s stališčem sodišča druge stopnje, da bi se moral porok pozanimati o vsebini Splošnih pogojev. Porok je namreč posameznik in ne gospodarski subjekt. 10. Kljub zmotnemu pravnemu izhodišču, da Splošni pogoji za poroštveno obveznost niso pomembni, pa to na odločitev v tej zadevi ne vpliva. Ni namreč mogoče spregledati dejstva, da so bili v obravnavani zadevi tožencu, sicer kot direktorju družbe B. d.o.o. (glavni dolžnik), Splošni pogoji izročeni. Toženec se je torej z vsebino Splošnih pogojev seznanil in ga zato tudi zavezujejo (tretji odstavek 142. člena ZOR). Za presojo, ali Splošni pogoji toženca zavezujejo, pa glede na tretji odstavek 142. člen ZOR ne more biti pomembno, da se je toženec z njimi seznanil v vlogi zakonitega zastopnika glavnega dolžnika.

11. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Toženec, ki z revizijo ni uspel, mora tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo, materialne stroške in sodno takso ter znašajo skupaj 408,96 EUR EUR. Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo. O zamudnih obrestih na prisojene stroške postopka je revizijsko sodišče odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje VS RS z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006, str. 7).

Op. št. (1): Prim. odločbo VS RS III Ips 138/98 z dne 30. 3. 2000. Op. št. (2): Prim. odločbo VS RS II Ips 232/2005 z dne 18. 1. 2007. Op. št. (3): Samo v Splošnih pogojih je določeno, da leasingojemalec odgovarja tudi za škodo, če leasingodajalec odstopi od pogodbe.