Jedro

Iz 122. člena ZIZ-A izhaja, da spremembe in dopolnitve ZIZ vplivajo le na nadaljevanje in dokončanje postopkov, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njihovo uveljavitvijo. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka. Za to govori tudi določba tretjega odstavka 17. člena ZPP: če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (v tem primeru smiselno: ob vložitvi predloga za izvršbo) pristojno še naprej. V primerih, ko se med postopkom z zakonom spremeni določba o pristojnosti, je treba tudi takšno spremembo zakona šteti za spremembo okoliščine, na katero se opira pristojnost sodišča, razen če je to vprašanje v prehodnih določbah, ki uvajajo spremembo, drugače urejeno. Za takšno razlago tretjega odstavka 17. člena govori namen te določbe, ki je med drugim v tem, da se zagotovi nemoten in ekonomičen potek postopka.

Izrek

Krajevno pristojno sodišče za odločitev o predlogu za izvršbo je Okrajno sodišče v Velenju.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Velenju se je s sklepom dne 9.7.2002 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje in je zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Za takšno svojo odločitev ni navedlo nobene pravne podlage.

Okrajno sodišče v Ljubljani pa je menilo, da je Okrajno sodišče v Velenju neutemeljeno odklonilo krajevno pristojnost. Navedelo je, da gre v tem primeru za izvršbo na denarno terjatev, zaradi česar je po 100. členu ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče oziroma je sedež pravne osebe, to pa je v tem primeru Velenje. Predlog za izvršbo se namreč glasi na nematerializirane vrednostne papirje, ti pa naj bi glede na splošni pojem vrednostnih papirjev in glede na definicijo nematerializiranih vrednostnih papirjev predstavljali denarno terjatev. Pri tem se sklicuje na 2. člen Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99 - v nadaljevanju: ZNVP).

Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in 25/02 - v nadaljevanju ZIZ) nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. V skladu z določbo 15. člena ZIZ je treba v takih primerih uporabiti določbe ZPP, ki vsebuje predpise o rešitvi kompetenčnega spora. Po določbi drugega odstavka 25. člena ZPP odloči v sporu o pristojnosti med sodišči z območja različnih višjih sodišč - za kar gre v tem primeru - Vrhovno sodišče. ZIZ vsebuje posebna pravila o krajevni pristojnosti izvršilnih sodišč, za katera je značilno, da praviloma določajo izključno krajevno pristojnost in se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 22. člena ZPP).

Krajevna pristojnost sodišča v izvršilnem postopku se ravna po sredstvu oziroma po predmetu izvršbe. Drugi odstavek 35. člena ZIZ še določa, da je v primeru, ko je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o izvršilnem predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je med več sredstvi izvršbe na prvem mestu navedel izvršbo na nematerialzirane vrednostne papirje, zato je za odločanje o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.

V času, ko je bil vložen predlog za izvršbo (4.7.2002), ne veljavni ZIZ ne kakšen drug predpis ni imel posebnih določb o krajevni pristojnosti za dovolitev izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje. Takšna pristojnost je bila izrecno določena v Zakonu o spremembah in dopolnitvah ZIZ (Uradni list RS, št. 75/02 - v nadaljevanju ZIZ-A), ki pa je začel veljati dne 21.9.2002, torej po vložitvi predloga za izvršbo. Ta v 163.a členu določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na vrednostne papirje, ki se vodijo v centralnem registru vrednostnih papirjev, krajevno pristojno sodišče, določeno s 100. členom ZIZ. Člen 100 ZIZ pa določa krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče oziroma na katerega območju ima pravna oseba svoj sedež.

Vrhovno sodišče je moralo najprej odgovoriti na vprašanje, kateri predpis se uporablja za določitev krajevne pristojnosti v tej zadevi: ZIZ, veljaven ob vložitvi predloga za izvršbo, ali ZIZ-A, veljaven v času odločanja v sporu o pristojnosti. Pri tem je moralo upoštevati še prehodno določbo 122. člena ZIZ-A, ki določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.

Krajevna pristojnost v tej zadevi se presoja po določbah ZIZ. Iz navedene prehodne določbe ZIZ-A izhaja, da spremembe in dopolnitve ZIZ vplivajo le na nadaljevanje in dokončanje postopkov, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njihovo uveljavitvijo. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka. Za to govori tudi določba tretjega odstavka 17. člena ZPP: če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (v tem primeru smiselno: ob vložitvi predloga za izvršbo) pristojno še naprej. V primerih, ko se med postopkom z zakonom spremeni določba o pristojnosti, je treba tudi takšno spremembo zakona šteti za spremembo okoliščine, na katero se opira pristojnost sodišča, razen če je to vprašanje v prehodnih določbah, ki uvajajo spremembo, drugače urejeno. Za takšno razlago tretjega odstavka 17. člena govori namen te določbe, ki je med drugim v tem, da se zagotovi nemoten in ekonomičen potek postopka.

Ker ZIZ ni izrecno določal, katero sodišče je krajevno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje, je treba skladno z določbo 15. člena ZIZ odločiti s smiselno uporabo določb ZPP. Člen 48 ZPP določa, da je za sojenje v sporih zoper pravne osebe splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež. Smiselna uporaba te določbe v spornem primeru govori za krajevno pristojnost po dolžnikovem sedežu, to pa je Okrajno sodišče v Velenju.