Jedro

ZIZ ne predvideva nobenega posebnega obvestila upniku o neuspeli dražbi. To velja tudi v primerih, če se upnik javne dražbe ne udeleži. Ker upnica ni bila aktivna in ni predlagala ponovne javne dražbe oziroma prodaje pod roko, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odst. 95. člena ZIZ in ustavilo izvršbo na dolžnikovih premičninah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Zahteva upnice za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba na premičnine ustavi, ker nobena od strank v 30 dneh ni predlagala druge dražbe.

Upnica se je zoper sklep pravočasno pritožila. Navedla je, da obvestila o opravljeni javni dražbi ni prejela in da je šele iz napadenega sklepa izvedela, da zarubljene stvari na prvi javni dražbi niso bile prodane. Iz tega razloga tudi ni mogla predlagati nove druge dražbe. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek in zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ustavilo izvršbo na podlagi 1. odst. 95. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje prodajo na dražbi odredilo za dne 17.3.1999; o dnevu prve dražbe pa je obvestilo tudi obe stranki izvršilnega postopka (po 5. odst. 93. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ZIZ ne predvideva nobenega posebnega obvestila upniku o (ne)uspehu dražbe. Glede na to, da ZIZ v nekaterih členih predvideva obveščanje upnika o postopku (npr. o času in kraju rubeža - 3. odst. 82. člena; o času in kraju dražbe - 5. odst. 93. člena; o tem, da ni znan novi dolžnikov delodajalec - 3. odst. 133. člen ZIZ itd.), glede dražbe pa tako obvestilo ni predvideno, je treba dikcijo zakona razumeti tako, da obvestilo upniku o poteku dražbe ni potrebno. To velja tudi v primerih, če se upnik javne dražbe ne udeleži. Ker upnica ni bila aktivna in ni predlagala ponovne javne dražbe oziroma prodaje pod roko, je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odst. 95. člena ZIZ in ustavilo izvršbo na dolžnikovih premičninah.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 155. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Upnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške.