Jedro

Okoliščine, ki jih navaja tožnica v tožbi, se ne nanašajo na sam obstoj, izvršljivost in izpolnitev obveznosti, določenih v odločbi, ki je v obravnavani zadevi izvršilni naslov, torej na dejstva, ki so za presojo zakonitosti sklepa o prisilni izterjavi pravno pomembna. S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo (1. odstavek 46. člena ZDavP), zato tudi v tem upravnem sporu ne more uspeti z navajanjem dejstev in okoliščin, ki jih dolžnik v postopku prisilne izterjave ne more uveljavljati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep RTV Slovenija z dne 26. 6. 2002 o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov iz naslova neplačanega RTV prispevka. V obrazložitvi navaja, da je bilo plačilo neplačanih prispevkov za programe RTV Slovenija od junija 2000 do aprila 2001 s pripadajočimi obrestmi v skupnem znesku 27.692,00 SIT in to v roku 15 dni od vročitve odločbe, tožnici naloženo z odločbo z dne 20. 4. 2001, ki jej postala pravnomočna dne 8. 5. 2001. Ker dolg v predpisanem roku ni bil poravnan, je RTV Slovenija dne 26. 6. 2002 izdala sklep o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov v skupni višini 37.295,00 SIT. Navedeni sklep pa tožnica s pritožbo izpodbija, ker trdi, da je telefonsko obvestila RTV Slovenijo, da pred mesecem majem 2001 ni imela televizijskega sprejemnika. Ob ugotovitvi, da tožnica v pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi izpodbija pravilnost odločbe, ki se izvršuje in ob sklicevanju na 1. odstavek 46. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96 - odl. US, 87/97, 35/98 - odl. US, 82/98, 91/98, 108/99, 37/01 - odl. US in 97/01 - ZDavP), po presoji tožene stranke pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v tožbi, s katero izpodbija navedeno odločbo tožene stranke, navaja, da se je pritožila v skladu s pravnim poukom navedenem v sklepu RTV o prisilni izterjavi, ker je dvomila v utemeljenost sklepa. Zato se s stališčem tožene stranke, da je s pritožbo izpodbijala pravilnost odločbe ne strinja. Pritožuje se le zato, da bi preprečila še nedoločeno prisilno izterjavo RTV prispevkov za obdobje, v katerem televizijskega sprejemnika sploh še ni imela. V nadaljevanju navaja okoliščine zaradi katerih meni, da izterjevanega RTV prispevka ni dolžna plačati. Smiselno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu udeležbe ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe, ki temelji na podatkih v predloženih spisih izhaja, da je RTV Slovenije s sklepom z dne 26. 6. 2002 uvedel zoper tožnico postopek prisilne izterjave dolga iz naslova neplačanega RTV prispevka po odločbi o obveznosti plačila prispevka za RTV z dne 24. 4. 2001, ki je postala izvršljiva dne 8. 5. 2001. Glede obračunavanja in plačevanja RTV prispevka, zamudnih obresti, prisilne izterjave in drugih vprašanj postopka se po 15. i členu Zakona o RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94, 29/94, 73/94 - odl. US, 88/99, 102/99 - odl. US - v nadaljevanju ZRTVS) uporabljajo določbe Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98, 108/99, 97/01 - v nadaljevanju ZDavP). Po 223. c členu ZDavP izda javni zavod fizični osebi, za katero ugotovi, da je zavezanec za prispevek in da prispevka ni plačala, odločbo o obveznosti plačila prispevka, s katero ji naloži, da neplačane prispevke plača v 15 dneh od vročitve odločbe. Postopek prisilne izterjave pa se po 40. členu ZDavP uvede zoper dolžnika, ki zapadlega davka ni plačal v predpisanem roku. Prisilna izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi (42. člen ZDavP), ki mora vsebovati: 1. priimek in ime ter naslov in davčno številko dolžnika; 2. izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost; višino dolga, in sicer ločeno glavnico in zamudne obresti; 4. način prisilne izterjave; 5. ime in naslov izplačevalca osebnih prejemkov ali dolžnikovega dolžnika; 6. pouk o pravnem sredstvu in druge podatke, ki so potrebni, da se prisilna izterjava lahko opravi (43. člen ZDavP).

Ker je tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotovila, da je bil v obravnavanem primeru sklep o prisilni izterjavi izdan na podlagi izvršljive odločbe, s katero je bilo tožnici naloženo plačilo neplačanih RTV prispevkov, da tožnica navedenega dolga v določenem ji roku ni poravnala, sklep o prisilni izterjavi pa vsebuje vse podatke, ki so predpisani v 43. členu ZDavP, tudi sodišče lahko ugotavlja, da je bila prisilna izterjava RTV prispevka uvedena zoper tožnico, v skladu z navedenimi določbami ZRTVS in ZDavP. Tožnica v pritožbi zoper sklep RTV Slovenije in v tožbi ne izpodbija dejstva, da v roku 15 dni od vročitve odločbe o obveznosti plačila prispevka z dne 24. 4. 2001, ni izvršila v njej naloženih obveznosti, niti dejstva, da je navedena odločba postala izvršljiva dne 8. 5. 2001. To pa pomeni, da se okoliščine, ki jih navaja tožnica v tožbi, ne nanašajo na sam obstoj, izvršljivost in izpolnitev obveznosti, določenih v odločbi, ki je v obravnavani zadevi izvršilni naslov, torej na dejstva, ki so za presojo zakonitosti sklepa o prisilni izterjavi pravno pomembna. Po oceni sodišča je zato zmotno stališče tožnice, ki meni, da bi morala tožena stranka pri odločanju o njeni pritožbi upoštevati po tožnici zatrjevana dejstva in okoliščine, ki so lahko pravno pomembne za presojo zakonitosti samega izvršilnega naslova, torej odločbe, ki se izvršuje. Ker s pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo (1. odstavek 46. člena ZDavP), tudi v tem upravnem sporu ne more uspeti z navajanjem dejstev in okoliščin, ki jih dolžnik v postopku prisilne izterjave ne more uveljavljati.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja da je izpodbijana odločba na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS).