Jedro

Temelj za pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa je lahko tudi pravnomočna sodna odločba (42. člen SPZ). Resda pravni temelj pridobitve lastninske pravice vključuje tudi materialnopravno presojo dejstev, ki so podlaga vpisu, vendar pa prav zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno izpodbijati materialnopravne presoje, ki jo je opravilo sodišče pri izdaji sodbe, ki je podlaga predlaganemu vpisu. Zemljiškoknjižno sodišče se zato ne sme spuščati v presojo, ali je sodišče pri svoji odločitvi pravilno uporabilo določbo 75. člena KZ-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika, s katerim je bila pri uvodoma navedeni nepremičnini po uradni dolžnosti vknjižena lastninska pravica v korist Republike Slovenije.

2. Zoper sklep se je pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Uvodoma povzema razloge odločitve prvostopenjskega sodišča. Meni, da sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 23.12.2013, opr. št. II K 1, ne daje podlage za prenos lastninske pravice na nepremičnini (posamezni del 1, stavba št. 1, k.o. S. R.), saj nepremičnina s takšnim ID znakom oz. zemljiškoknjižnimi podatki ni navedena v izreku navedene sodbe. V izreku navedene sodbe se navajajo nepremičnine - posamezni del št. 2 in 3, oboje v stavbi št. 1, k.o. S. R.. Tudi sicer navedena sodba ne more biti podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, saj ne gre za listino, ki je lahko podlaga za vknjižbo po 40. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). ZZK-1 v prvi alineji 8. točke prvega odstavka 40. člena izrecno predpostavlja, da je možen vpis v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne odločbe, če zakon tako določa. 75. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), ki določa, da se odvzame premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ne ureja pridobitve lastninske pravice oziroma ne določa prehoda lastninske pravice na Republiko Slovenijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Listina, ki je podlaga predmetnemu vpisu, je pravnomočna sodba (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru II K 1 z dne 23.12.2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II K1 z dne 15.2.2015). Iz njenega izreka izhaja, da je sodišče po prvem odstavku 75. člena KZ-1 in po prvem in drugem odstavku 74. člena KZ-1 nasprotnemu udeležencu (obtožencu) odvzelo protipravno pridobljeno premoženjsko korist - stanovanje št. 4 s pripadajočim kletnim prostorom, oboje na naslovu G., M., kar predstavlja posamezna dela št. 2 in št. 3 v stavbi 1 k.o. S. R. tako, da se na njem vpiše lastninska pravica v korist Republike Slovenije.

5. Stališče prvostopenjskega sodišča, da navedena sodba predstavlja listino iz prve alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki je lahko podlaga predlaganemu vpisu, je pravilno. Navedeno določbo, ki kot listino, ki je podlaga za vpis določa drugo pravnomočno odločbo, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi, je potrebno razumeti v povezavi s 124. členom ZZK-1 in 148. členom ZZK-1. 124. člen ZZK-1, ki uzakonja načelo formalnosti, določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče torej ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. V skladu s 148. členom ZZK-1 pa sodišče vpis dovoli, če so v njem izpolnjeni pogoji, med temi pa mora utemeljenost zahtevka za vpis izhajati iz listine, na podlagi katere se zahteva vpis (1. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1).

6. Lastninska pravica se lahko pridobi tudi na podlagi odločbe državnega organa (39. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju: SPZ). Temelj za pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa je lahko tudi pravnomočna sodna odločba (42. člen SPZ). Resda pravni temelj pridobitve lastninske pravice vključuje tudi materialnopravno presojo dejstev, ki so podlaga vpisu, vendar pa prav zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno izpodbijati materialnopravne presoje, ki jo je opravilo sodišče pri izdaji sodbe, ki je podlaga predlaganemu vpisu. Zemljiškoknjižno sodišče se zato ne sme spuščati v presojo, ali je sodišče pri svoji odločitvi pravilno uporabilo določbo 75. člena KZ-1. 7. Čeprav je v izreku pravnomočne sodbe, ki je podlaga predlaganemu vpisu, navajajo nepremičnine - posamezni del št. 2 in 3, oboje v stavbi št. 1, k.o. S. R., predmetni vpis pa je predlagan pri posameznem delu št. 1 v stavbi št. 1 S. R., je prvostopenjsko sodišče na podlagi zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige ugotovilo, da gre za identiteto nepremičnin (iz zemljiške knjige sta se bili izbrisali nepremičnini ID 2 in ID 3 ter namesto njiju vpisana nova nepremičnina ID 1 - poočitani vpisi z veljavnostjo 19.8.2015). Ugotovitve sodišča, da gre za identiteto nepremičnin, pritožba ne izpodbija.

8. Glede na navedeno je zemljiškoknjižno sodišče po tem, ko je ugotovilo, da so so izpolnjeni formalni pogoji za vpis, ki jih zahteva ZZK-1 v 148. členu, dovolilo predlagani vpis.

9. Pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).