Jedro

Postopek za uveljavitev pravice do otroškega dodatka je predlagalni postopek, zato bi morala tožnica v vlogi, s katero je uveljavljala to pravico, navesti vsa relevantna dejstva in podatke. Ker tega ni storila in sicer ni navedla vseh dohodkov, ki jih ima njena družina, je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o obnovi postopka in tudi novo odločbo o višini otroškega dodatka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi toženke z dne 7. 4. 2010 in Centra za socialno delo Š. z dne 30. 12. 2009. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da je do nepravilne uporabe materialnega prava prišlo, ker sodišče prve stopnje navaja, da je center za socialno delo pravilno vodil postopek do izdaje odločbe in ker je sledilo toženki, da podatki v prvi odločbi niso bili popolni ter je zato Center za socialno delo utemeljeno izdal sklep o obnovi postopka in s tem novo odločbo, čeprav 103. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP, Ur. l. RS, št. 110/2006 in nasl.) v 1. odstavku navaja, da če se v času priznanja pravic ugotovi, da so bili posredovani neresnični podatki o vložitvi zahteve za uveljavljanje posamezne pravice po tem zakonu, center izda odločbo o prenehanju te pravice oz. njeni spremembami. Meni, da podatke, ki jih je posredovala niso bili neresnični in zato ni bila podana podlaga za obnovo postopka. V kolikor pa bi bili podatki nepopolni bi jo moral Center za socialno delo pozvati, da podatke dopolni.

Toženka je podala odgovor na pritožbo v katerem navaja, da je Center za socialno delo pri preverjanju podatkov o dohodkih družine tožnice pri Davčni upravi Republike Slovenije ugotovil, da so bili podatki o dohodkih, ki jih je upošteval v postopku, v katerem je bila izdana odločba z dne 11. 5. 2005 nepopolni, zato je o pravici tožnice ponovno odločil z izpodbijano odločbo z dne 30. 9. 2009 in pri tem v skladu z določbo 73. člena ZSDP med bruto dohodke štel vse dohodke, ki so vir dohodnine, transferne dohodke in vse dohodke in sicer plače, nadomestila, druge prejemke, ter dobiček iz kapitala, obresti, dividende D.K. in J.K., dobiček iz kapitala, obresti, dividende ter prejemke dijakov in študentov Ž.K. in J.K., ter dobiček iz kapitala, obresti in dividende K.K. in nato odločil, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka v višini 125,05 EUR mesečno in ne 154,50 EUR mesečno, kot je bilo odločeno s prvotno odločbo, saj je iz podatkov DURS izhajalo, da je imela družina tožnice v letu 2008 dohodke, ki se niso upoštevali v predhodni odločbi za odmero otroškega dodatka. Podlaga za to je bil 1. odstavek 103. člena ZSDP in je zato bil pravilno izdan sklep o obnovi postopka in tudi izpodbijana odločba z dne 30. 12. 2009. Podatkom DURS-a tožnica ni nasprotovala, niti oporekala sami višini novo odmerjenega otroškega dodatka. Njeno stališče, da bi moral organ prve stopnje že ob izdaji prve odločbe v maju 2009 sam pridobiti relevantne podatke pa ni pravilno, saj mora tožnica kot vlagateljica navesti vse dohodke, ki vplivajo na dohodek družine in posledično na višini otroškega dodatka, kar se je tožnica z vlogo, s katero je zaprosila za priznanje pravice do otroškega dodatka tudi zavezala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju tudi pravilno uporabilo materialno pravo, do kršitve določb pravdnega postopka ni prišlo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožnica je dne 30. 4. 2009 vložila vlogo za uveljavitev pravice do otroškega dodatka za svoje otroke Ž.K., K.K. in R.K. ter je v vlogi zase in za svojega moža navedla podatke o plačah in nadomestilih. Na podlagi te vloge je Center za socialno delo Š. 11. 5. 2009 izdal odločbo št. ..., da je tožnica upravičena do otroškega dodatka od 1. 5. 2009 do 30. 4. 2010 v skupni višini 154,50 EUR mesečno, ki se uskladi skladno z določili ZUTPG. Center za socialno delo je 30. 12. 2009 preveril podatke iz odločbe in jih primerjal s podatki iz obvestila DURS ter ugotovil, da je tožnica v vlogi navedla samo tri vrste dohodkov, ni pa navedla dobička iz kapitala zase, za svojega moža in za otroke, niti ni navedla prejemkov dijakov in študentov, ki sta jih prejela njena otroka Ž.K in J.K.. Ker je prišlo do odstopanja v dohodku, saj vsi dohodki niso bili navedeni, je Center za socialno delo Š. 30. 12. 2009 izdal sklep št. ... s katerim je postopek o uveljavitvi pravice do otroškega dodatka, končan z odločbo z dne 11. 5. 2009, obnovil po uradni dolžnosti in to v takem obsegu, da se glede na nova dejstva ugotovi novo dejansko stanje in v celoti obnovi postopek. V obnovljenem postopku je Center za socialno delo Š. izdal odločbo št. ... z dne 30. 12. 2009, s katero je tožnici za že prej omenjeno obdobje priznal otroški dodatek v višini 125,05 EUR mesečno. Iz odločbe izhaja, da so bili upoštevani vsi dohodki, ki so bili sporočeni s strani DURS. Tožnica se je pritožila, ker je menila, da bi morala toženka sama ugotoviti dejansko stanje. Toženka je z dokončno odločbo št. ... z dne 7. 4. 2010 tožničino pritožbo zavrnila. Pri tem je pojasnila, da je imel center za socialno delo podlago za obnovitveni postopek v 103. členu ZSDP. Ker je potrebno upoštevati še druge prejemke, ki v vlogi niso bili navedeni, je center za socialno delo pravilno ugotovil višino novega otroškega dodatka, ki je tudi pravilna, pritožba pa neutemeljena.

Pravica do otroškega dodatka je eden izmed družinskih prejemkov iz 57. člena ZSDP. Z otroškim dodatkom se staršem oz. otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu. Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve (65. člen ZSDP). Skladno z 72. členom tega zakona je skupni dohodek družine vsota vseh bruto dohodkov vseh družinskih članov, razen taksativno naštetih dohodkov od 1. do 8. točke. Kot je določeno v 102. členu zakona morajo biti pogoji za pridobitev pravic izpolnjeni ves čas prejemanja pravic. Vsakdo mora sporočiti centru dejstva in okoliščine oz. vse spremembe, ki vplivajo na priznanje pravice, njihovo višino in obdobje prejemanja, v 8 dneh, ko je taka sprememba nastala oz. zanjo izvedel. Če se v času priznanja pravice ugotovi, da so bili posredovani neresnični podatki ob vložitvi zahteve za uveljavljanje posamezne pravice po tem zakonu, center izda odločbo o prenehanju te pravice oz. o njeni spremembi. Center pa zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev po tem zakonu (103. člen ZSDP).

Iz podatkov Davčne uprave Republike Slovenije izhaja, da je imela družina tožnice v letu 2008 dohodke, ki se niso upoštevali v predhodni odločbi za odmero otroškega dodatka ter je tako toženka na podlagi 103. člena ZSDP pravilno ugotovila, da izdana odločba oz. odmera otroškega dodatka ni pravilna ter, da je potrebno izdati novo odločbo in odmeriti stroške dodatka v drugačnem znesku. Sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da so postopki za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka predlagalni postopki in mora zato stranka v vlogi navesti vsa relevantna dejstva in podatke, na podlagi katerih bo lahko nato organ odločil o njeni pravici. Sodišče prve stopnje je na strani 3 v 1. odstavku obrazložitve sodbe podrobneje obrazložilo potek postopka pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka. S takšnim stališčem se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je ob zgoraj navedenem, center za socialno delo imel vso podlago za obnovo postopka po 103. členu ZDSP ter, da je bil obnovitveni postopek izveden v skladu z določili ZSDP in Zakona o upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami). Tožnica kot vlagateljica vloge za pridobitev pravice do otroškega dodatka mora navesti vse dohodke, ki vplivajo na dohodek družine in posledično na višino otroškega dodatka. Podatki, ki jih je navedla tožnica, niso bili popolni in je v posledici tega toženka pravilno izdala sklep o obnovi postopka in tudi novo odločbo o višini otroškega dodatka.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.