Jedro

Dejstva in okoliščine, ugotovljene oziroma potrjene v pravnomočni sodbi, ki je javna listina, šteje organ, ki vodi upravni postopek, za dokazane.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2.11.2000 (1. točka izreka), s sklepom pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote H. z dne 7.9.2000, s katero je prvostopni upravni organ tožniku odvzel revolver znamke SMITH & WESSON, orožni list in strelivo za navedeno orožje.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se prvostopno sodišče strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih je navedla za svojo odločitev. Pravilno so bile uporabljene določbe 1. alinee 1. odstavka 31. člena ter 3. alinee 1. odstavka 19. člena Zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 in 44/90, v nadaljevanju ZOro). Navaja, da v zadevi ni sporno, da je bil tožnik s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 20.6.2000, obsojen za kaznivo dejanje ugrabitve po 1. in 2. odstavku 144. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika. Po presoji prvostopnega sodišča je tožena stranka upravičeno štela okoliščine, v katerih je tožnik storil kaznivo dejanje ugrabitve, ugotovljene z navedeno kazensko sodbo (ki je v spisni dokumentaciji) in način storitve tega kaznivega dejanja, za odločilen dokaz, ki temelji na javni listini, da tožnik ni primerna oseba, da bi imela in nosila orožje v smislu 3. alinee 1. odstavka 19. člena ZOro.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno ponovi tožbene navedbe: da je bilo v upravnem postopku dejansko stanje ugotovljeno pavšalno in površno; da se v postopku ni ugotavljala njegova primernost za nošenje in posest orožja, temveč so organi odločanja v svoji odločitvi to prejudicirali na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju; da v času, od kar je na prostosti, ni storil nobenega prekrška ali kaznivega dejanja; da je bilo kršeno načelo "ne bis in idem", ker je bil zoper njega dvakrat uveden postopek; da javni interes v tem primeru ni izkazan. Navaja še, da so mu bile kršene pravice iz 14. in 21. člena Ustave. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in da zaradi zapletenosti sporne zadeve opravi ustno obravnavo.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo zakonitost izpodbijane odločbe tožene stranke in svojo odločitev oprlo na pravilno dejansko in pravno podlago.

Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, če je pristojni organ tožniku odvzel orožje in dovoljenje zanj iz razlogov 1. alinee 1. odstavka 31. člena v zvezi s 3. alineo 1. odstavka 19. člena ZOro. Iz teh določb izhaja, da se odvzamejo orožni list, dovoljenje za posest orožja, orožje in strelivo osebi, obsojeni za tako kaznivo dejanje oziroma kaznovani za tak prekršek zoper javni red in mir ali hujše prekrške po tem zakonu, ki jo dela neprimerno, da bi imela in nosila orožje, ali je mogoče od nje pričakovati, da bo orožje zlorabila. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in potrjujejo podatki v upravnih spisih, je tožena stranka svojo odločitev oprla na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 20.6.2000, s katero je bil tožnik obsojen za kaznivo dejanje ugrabitve. Dejstva in okoliščine, ugotovljene oziroma potrjene v navedeni pravnomočni sodbi, ki je javna listina, šteje organ, ki vodi upravni postopek, za dokazane. Na podlagi okoliščin, ugotovljenih v navedeni pravnomočni kazenski sodbi (ki jih v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče ne povzema), je tudi po presoji pritožbenega sodišča upravni organ pravilno presodil, prvostopno sodišče pa temu pravilno pritrjuje, da sta storjeno kaznivo dejanje, ki je imelo elemente nasilja, in način storitve tega dejanja, takšne narave, ki dela tožnika neprimernega, da bi imel in nosil orožje oziroma je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so zato v tej zadevi podani razlogi, ki terjajo, da se tožniku orožje, strelivo zanj in orožni list odvzamejo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče pravilno pojasnilo zakaj zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na tožnikove navedbe, da je bil zoper njega v tej zadevi dvakrat uveden postopek ter da javni interes za odvzem orožja, streliva in orožnega lista v tej zadevi ni podan. Razlogi, ki jih je navedlo so logični, prepričljivi in v skladu z vsebino odločbe tožene stranke. Ker tožnik v pritožbi uveljavlja ugovore, na katere je pravilno odgovorilo že prvostopno sodišče, se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijane sodbe in jih ne ponavlja. Ker je sodba prvostopnega sodišča in obeh upravnih organov pravilna in zakonita, pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača tudi pritožbene ugovore, da so bile v obravnavanem primeru kršene tožnikove ustavne pravice.

Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča v mejah zakonsko določenih pritožbenih razlogov in razlogov, ki jih navaja stranka v pritožbi. V obravnavanem primeru tožnik v pritožbi izrecno ne navaja pritožbenih razlogov, zaradi katerih izpodbija sodbo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo glede razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker je ugotovilo, da ti niso podani, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča. Tožnikovemu predlogu, da opravi glavno obravnavo, pritožbeno sodišče ni ugodilo, ker je ugotovilo, da niso podani pogoji po določbi 1. odstavka 77. člena ZUS.