Jedro

Zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. V upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

Zakonodajalec je jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani s številko Bpp 3688/2024 z dne 30. 7. 2025 se odpravi in se zadeva vrne v ponovni postopek.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu sestave in vložitve zahteve za obnovo kazenskega postopka zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, III K 34126/2021 z dne 12. 12. 2022, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, VI Kp 34126/2021 z dne 23. 11. 2023.

2.

Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik najprej želel BPP v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe v kazenskem postopku s številko II Kpr 61082/2021. Po pozivu toženke je pojasnil, da želi vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani s številko III K 34126/2021 z dne 12. 12. 2022. Z dopolnitvijo dne 20. 5. 2025, 11. 6. 2025 in 11. 7. 2025 je še pojasnil, da želi BPP v obsegu sestave in vložitve zahteve za obnovo kazenskega postopka, navedenega v izreku izpodbijane odločbe. V dopisu z dne 9. 5. 2025 je navedel, da umika prošnjo v delu, ki se nanaša na sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper zgoraj citirano sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Prav tako je v telefonskih pogovorih tožnik pojasnil, da želi BPP v obsegu sestave in vložitve zahteve za obnovo tega kazenskega postopka. Tako je toženka štela, da je tožnik smiselno vložil prošnjo za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve zahteve za obnovo kazenskega postopka zoper navedeni sodbi Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani, s katerima je bil tožnik pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 187. člena, po prvem odstavku 186. člena ter 303. členu Kazenskega zakonika.

3.

V nadaljevanju je toženka ugotovila, da je bil obravnavani kazenski postopek pravnomočno končan z obsodilno sodbo, v katerem je imel tožnik možnost predlagati razbremenilne dokaze. Toženka se je v zvezi z obnovitvenimi razlogi sklicevala na 3. točko prvega odstavka 410. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in ugotovila, da je tožnika v tem kazenskem postopku zastopal odvetnik, zato njegovo pomanjkanje pravnega znanja ni vplivalo na učinkovito zastopanje njegovih pravic in pravnih koristi. V zahtevi za obnovo postopka tožnik tako ni navedel takšnih novih dejstev ali predlagal takšnih pravno relevantnih dokazov, ki bi utegnili samo zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostilno sodbo. Po mnenju toženke tožnik v svoji prošnji za dodelitev BPP prav tako ne navaja novih dejstev in dokazov, ki bi sami zase ali v zvezi z izvedenimi dokazi imeli lahko za posledico obsodbo po milejšem zakonu ali oprostitev obtožbe in na podlagi katerih bi se lahko dovolila obnova pravnomočno končanega postopka. Tako ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP (obnova pravnomočno končanega kazenskega postopka nima verjetnega izgleda za uspeh), zato je toženka prošnjo za dodelitev BPP zavrnila kot neutemeljeno.

Tožbene navedbe

4.

Tožnik sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. Trdi, da mu je bila kršena pravica do obrambe zaradi odločitve predsednika okrožnega sodišča, ki bi se moral izločiti iz postopka, saj je že večkrat odločal o njegovih pritožbah. V izpodbijani odločbi je protispisno navedeno, da je umaknil prošnjo v delu, ki se nanaša na sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani s številko III K 34126/2021 z dne 12. 12. 2022, saj je napisal, da umika ustavno pritožbo zgolj zoper odločitev v zadevi I Kpd 61082/2021. Meni, da je izpodbijana odločba nejasna, nerazumljiva, protispisna in nepravilna. Trdi, da je bila njegova vloga nerazumno zavrnjena, saj obnovo utemeljuje z novotami in novimi dokazi, ki imajo verjetne izglede za uspeh. Ta nova dejstva in dokazi izhajajo iz 45 strani dolge utemelitve zahteve za obnovo kazenskega postopka, ki je toženka ni obravnavala. V utemeljitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka so tudi dokazi iz zadeve Okrožnega sodišča v Ljubljani s številko Kpd 61082/2021, ki jih v tožbi našteje in iz katerih je razvidno, da je obnovitveni razlog tudi kriva izpovedba, zato je izpodbijana odločba sama s seboj v nasprotju.

5.

Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

Odločitev sodišča

Tožba je utemeljena.

6.

V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP, s katero se je toženka oprla na ugotovitev, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh z zahtevo za obnovo kazenskega postopka. Svojo odločitev je utemeljila na 24. členu ZBPP.

7.

Namen BPP je, kot izhaja iz 1. člena ZBPP, uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (2. člen ZBPP). Tako se pri odločanju o prošnji za dodelitev ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Po 26. členu ZBPP se lahko brezplačna pravna pomoč med drugim dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi.

8.

Odločitev o zavrnitvi prošnje je toženka oprla na prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP. Ta v prvem odstavku določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da (1) zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in (2) je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

9.

Navedena zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. V upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve¹.

10.

Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

11.

Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka odločila le o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve zahteve za obnovo kazenskega postopka. Po presoji sodišča je zmotna ugotovitev toženke o umiku tožnikove prošnje v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani s številko III K 34126/2021 z dne 12. 12. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani s številko III K 34126/2021 z dne 23. 11. 2025. Iz spisa, ki se nanaša na zadevo, namreč izhaja, da je tožnik 14. 11. 2024 vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe v zvezi s kazensko zadevo II Kpd 61082/2021. Po toženkinem pozivu na odpravo pomanjkljivosti z dne 16. 4. 2025 je tožnik v vlogi, ki jo je datiral na dan 20. 5. 2025 in jo je toženka prejela z navadno pošiljko 23. 5. 2025, navedel, da "pošilja izpolnjen in podpisan obrazec za ustavno pritožbo v zvezi s kazensko zadevo III K 34126/2021, če ni ustrezen predhodni obrazec in ga toženka ne more ali ne sme popraviti v prošnjo za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe v zadevi III K 34126/2021". V vlogi, ki jo je tožnik datiral 9. 5. 2025, toženka pa prejela po navadni pošti 11. 6. 2025, je dodatno pojasnil, da umika ustavno pritožbo zaradi zmotne navedbe opr. št. II Kpd 61082/2021, ki bi se morala pravilno nanašati na III K 34126/2021.

12.

Pritrditi velja tožniku, da iz navedene vsebine vloge jasno izhaja, da je umaknil zgolj vlogo za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe v zvezi s kazensko zadevo II Kpd 61082/2021, ne pa prošnje za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe v zvezi s kazensko zadevo III K 34126/2021. Nadalje so utemeljene tudi tožbene navedbe o tem, da se toženka ni opredelila do vseh njegovih trditev, podanih v utemeljitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka. ZKP v 1. do 5. točki prvega odstavka 410. člena namreč določa več podlag za obnovo postopka v korist obsojenca. Tožnik utemeljeno opozarja, da se je skliceval na različne okoliščine, in sicer (1) da sodba v zadevi III K 34128/2021 temelji na ponarejeni listini oziroma krivi izpovedbi določene priče (1. točka prvega odstavka 410. člena ZKP), (2) da so v tej zadevi podana nova dejstva in novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu (3. točka prvega odstavka 410. člena ZKP) in (3) da bi lahko zaradi novih dejstev oziroma novih dokazov, ki kažejo na to, da tožnik ni storil dejanja, ki je obseženo s kaznivim dejanjem iz obsodbe za nadaljevano kaznivo ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu več istovrstnih dejanj, ta bistveno vplivalo na odmero kazni (5. točka prvega odstavka 410. člena ZKP). Tožnik je vse naštete obnovitvene razloge obširno obrazložil in med drugim predlagal tudi vpogled v kazensko zadevo Okrožnega sodišča v Ljubljani s številko II Kpr 61082/2021. Toženka se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe opredelila le do obnovitvenega razloga iz 1. točke prvega odstavka 410. člena ZKP, do preostalih dveh obnovitvenih razlogov po 3. in 5. točki prvega odstavka 410. člena ZKP pa ne.

13.

Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zaradi zmotne ugotovitve, da je tožnik umaknil prošnjo, se namreč toženka ni opredelila do tožnikove prošnje v delu, v katerem je zahteval dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe v zvezi s kazensko zadevo Okrožnega sodišča v Ljubljani s številko III K 34126/2021. Prav tako se toženka v celoti ni opredleila do izpostavljenih razlogov za obnovo postopka.

14.

Sodišče je posledično izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. V njem bo morala ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP glede ustavne pritožbe v zvezi s kazensko zadevo Okrožnega sodišča v Ljubljani s številko III K 34126/2021, prav tako pa bo morala preveriti, ali obstajajo pogoji (verjetnost izgleda za uspeh) za dodelitev BPP v zvezi z obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka tudi glede drugih razlogov, ki jih izpostavlja prosilec.

15.

Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in listin iz upravnega spisa razvidno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes.

-------------------------------

1.Tako tudi sodbi UPRS v zadevah I U 847/2019 z dne 5. 9. 2019 in I U 1953/2020-6 z dne 7. 1. 2021.