Jedro

ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je v tej zvezi mogoče smiselno uporabljati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSV.

Na podlagi plačilnih list za mesece april, maj in junij 2011 je sodišče prve stopnje pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka predlagatelja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga napačno upoštevalo tudi celoten znesek regresa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožnika ne oprosti plačila sodne takse (I. točka izreka), odobri pa se mu obročno plačilo sodne takse v znesku 1.920,00 EUR, in sicer v osmih zaporednih mesečnih obrokih po 240,00 EUR, tako da prvi obrok zapade v plačilo 10.9.2011, naslednjih sedem pa vsakega naslednjega 10. v mesecu. Tožnik je dolžan takso plačati na račun sodnih taks pri Okrožnem sodišču v Novem mestu. V primeru neplačila enega obroka takse bo sodišče štelo, da je tožba umaknjena.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da tožnika oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da sodišče prve stopnje napačno ni upoštevalo kreditov in preživninskih obveznosti. Na obveznosti iz kreditnih pogodb je opozoril v tožbi, kjer je navedel, da je po kreditni pogodbi z dne 28.6.2007 dolžan plačati še 24 mesecev po 85,46 EUR, po kreditni pogodbi z dne 11.5.2007 pa še 23 mesecev po 248,70 EUR. Na preživninske obveznosti do otrok se je skliceval v izjavi o premoženjskem stanju in v sami vlogi za oprostitev plačila sodnih taks. Plačuje preživnino po 120 EUR mesečno za vsakega, mati pa uveljavlja dvakrat več. Preživnino je obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi IV Cp 2981/2011. Iz izjave o premoženjskem stanju je razvidno vse njegovo premoženje. Z nepremičninami, ki so predmet tožbenega zahtevka, gospodarita in upravljata toženca. Sam živi na vikendu svojih staršev. Ima le plačo v znesku 1.235,52 EUR neto s prevozom in malico, pri čemer je mogoče upoštevati le neto plačo, ne pa tudi potnih stroškov. Določba 11. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1) zahteva od sodišča skrbno presojo vseh okoliščin, zlasti pa upoštevanje premoženjskega stanja stranke in njenih družinskih članov, vrednosti predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Poleg tega mora pri odločanju upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da ga plačilo 330 EUR kredita mesečno in dvakrat po 120 EUR preživnine mesečno likvidnostno povsem onemogoči in se je pri odločanju napačno sklicevalo na 13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Z izpodbijanim sklepom se ga obremenjuje s sodno takso v višini skoraj dveh mesečnih plač tožnika. Če se upoštevajo še preživnine, krediti in stroški, pa sodna taksa dosega višino desetih mesečnih plač in onemogoča tožnika pri pravnem sredstvu. Tudi sicer je do oprostitve plačila sodnih taks upravičen tudi po ZBPP, saj se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Navedeno pomeni, da tožnik z dvema otrokoma do oprostitve ne bi bil upravičen le v primeru, če bi njegov mesečni dogodek presegal 1.377 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V prvem odstavku 11. člena ZST-1 je določeno, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila zaradi plačila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je v tej zvezi mogoče smiselno uporabljati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi Zakon o socialnem varstvu (ZSV). Drugi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika (v nadaljevanju predlagatelja) upoštevalo tudi povračila stroškov za prevoz na delo in prehrano na delu. Na podlagi plačilnih list za mesece april, maj in junij 2011 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka predlagatelja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga napačno upoštevalo tudi celoten znesek regresa. Ob upoštevanju le sorazmernega dela regresa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljev povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 1.129,33 EUR. Sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo, da predlagatelj nima premoženja, razen vozila Nissan Note, letnik 2006. 6. Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki utemeljujejo zaključek o oprostitvi plačila sodne takse, je na tistem, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks. Ne drži pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks upoštevati v tožbi omenjene kreditne obveznosti. V predlogu za taksno oprostitev jih tožnik ni zatrjeval, zato jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo. Poleg tega ni dovolj, da predlagatelj zatrjuje okoliščine, ki so relevantne za presojo predlagane taksne oprostitve, temveč jih mora tudi izkazati. V konkretnem primeru pa pritožnik glede zatrjevanih kreditnih obveznosti ni predložil nobenih dokazov, niti se nanje ni skliceval v izjavi o premoženjskem stanju. Na preživninske obveznosti do dveh otrok se je v predlogu za taksno oprostitev skliceval (v smislu njihovega obstoja po sodbi), vendar jih ni konkretiziral z navedbo njihove višine. Zneski preživninskih obveznosti niso bili razvidni niti iz izjave o premoženjskem stanju niti iz drugih listinskih dokazov, ki jih je tožnik še priložil. Glede na navedeno jih sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu ni moglo upoštevati. Predlagatelj šele v pritožbi prvič navaja, da znaša preživninska obveznost 120 EUR mesečno za vsakega od obeh otrok. Navedene pritožbene novote ne opraviči v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP, zato je tudi pritožbeno sodišče ne more upoštevati. V nasprotju s pritožbenimi navedbami pritožbi tudi ne prilaga dokazov za zatrjevane preživninske obveznosti.

7. Tožnik živi sam in prejema povprečni mesečni dohodek v višini 1.129,33 EUR, zato dohodkovni kriterij (dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 459,04 EUR) za oprostitev plačila sodne takse v konkretnem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podan. Ker predlagatelj živi sam in mladoletnima otrokoma po lastnih navedbah plačuje le preživnino, mladoletnih otrok pri zgornji presoji ni mogoče upoštevati na način, za katerega se zavzema pritožba (ugotavljati, ali tožnikov mesečni dohodek vsakemu od treh družinskih članov zagotavlja znesek, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka). V primeru, ko predlagatelj plačuje preživnino, je bistveno, ali predlagateljevi dohodki po plačilu preživninskih obveznosti še vedno presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

8. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Vrednost spornega predmeta je v konkretnem primeru visoka, kar ima za posledico visoko sodno takso (1.920,00 EUR). S takojšnjim plačilom tako visoke sodne takse bi bila predlagateljeva sredstva, s katerimi se preživlja, občutno zmanjšana. Slednje je pravilno upoštevalo že sodišče prve stopnje in posledično predlagatelju omogočilo obročno odplačevanje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo tožnik ob dejstvu, da znaša njegov povprečni mesečni dohodek 1.129,33 EUR (kar je približno 140 EUR manj kot je ugotovilo sodišče prve stopnje) še vedno sposoben poravnati taksno obveznost v 8 obrokih po 240,00 EUR (kot je odločilo že sodišče prve stopnje) ne da bi ogrozil svoje preživljanje. Z odobrenim obročnim odplačevanjem taksne obveznosti bi se tudi v primeru obstoječe preživninske obveznosti do dveh mladoletnih otrok v skupnem znesku 240,00 EUR (ki jo predlagatelj zatrjuje v pritožbi), predlagatelj izognil nevarnosti občutnega zmanjšanja dohodkov, ki bi ogrozilo njegovo lastno preživljanje in izpolnjevanje njegovih preživninskih obveznosti.

9. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).