Jedro

Taksna obveznost se odmerja v postopku pred stvarno pristojnim sodiščem. Nanjo ne vpliva dejstvo, da se je pred tem začel postopek pred stvarno nepristojnim sodiščem, v katerem je stranka tam predpisano takso plačala.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo odločbo o odmeri takse po 1. odst. 27. čl. ZST in naložilo tožeči stranki, da plača premalo plačano takso za tožbo v višini 589.449,00 SIT ter za stroške opomina 3.000,00 SIT, v 15 dneh pod izvršbo.

Zoper tako odločitev se je pravočasno pritožila tožeča stranka po svoji pooblaščenki in predlagala, da pritožbeno sodišče napadeni sklep odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje pravilnim razlogom izpodbijanega sklepa in v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodaja: Po odstopu zadeve na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS v Ljubljani, opr. št. U 1082/99-2 z dne 13.7.1999, se je postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kot da bi se začel pred njim (glej 2. odst. 21. čl. ZPP/77). Zato gre v zadevi za izterjavo premalo plačane takse v postopku pred pristojnim sodiščem. Le-to pa je prav z izpodbijanim sklepom določilo taksno obveznost na podlagi pravilne uporabe določb ZST. Le-te se namreč uporabljajo v pravdnih in izvršilnih postopkih, konkretno tudi v postopku o gospodarskih sporih (I. Taksne tarife).

Nepravilno je pritožničino stališče, da je s plačilom takse v skladu s 1. odst. tarifne številke 27 ZST dokončno izpolnila svojo taksno obveznost, saj je 4.500,00 SIT plačala le za tožbo v postopku v upravnih sporih (VII. Taksne tarife), ki ga je nepravilno začela (glej 71. čl. Zakona o javnih naročilih - Ur. l. RS št. 24/97 in 1. odst. 97. čl. ter 1. odst. 98. čl. Zakona o sodiščih - Ur. l. RS št. 19/94, 24/98, 38/99). Takšno pritožničino stališče pa je tudi nevzdržno, saj bi po njem stranke v sodnih postopkih v izogib visokim taksam raje pošiljale svoje vloge najprej na sodišča z nižjimi taksami.

Tudi pritožbeno izvajanje, da je tožnica takso plačala po prvotni vrednosti spornega predmeta, ki se ni spremenila, zaradi česar naj bi jo plačala v celoti, je pravno zgrešeno. Določbe 25. čl. ZST o spremembni vrednosti med postopkom v obravnavanem primeru niso uporabljive, ker do primera, na katerega se nanašajo, ni prišlo. V konkretnem primeru gre namreč preprosto za odmero takse pristojnega sodišča za tožbo po vrednosti spornega predmeta, označeni v tožbi, v skladu s 1. in 5. odst. tarifne številke 1 ZST, in sicer v trenutku nastanka taksne obveznosti (1. odst. 4. čl. ZST).

S temi razlogi je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo pravilen sklep sodišča prve stopnje.