Jedro

Za presojo vprašanja, ali je v konkretnem primeru podana pravno relevantna vzročna zveza, je potrebno ugotoviti, ali so bili prekršeni predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena od tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti. Najprej je treba upoštevati pasivne vzroke (zatrjevane opustitve), ki so lahko ustvarili nevarni položaj, ki ga želijo predpisi o varstvu pri delu preprečiti, ker računajo z določenim ravnanjem delavcev v konkretnem delovnem procesu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem prvem odstavku spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka sama nosi pravdne stroške.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 812,73 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 8-dnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 265,22 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 8-dnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo plačilo zneska 1.102,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.10.2008 ter toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Zaradi delnega umika tožbe za znesek 36,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.10.2008 je sodišče postopek v tem delu ustavilo.

Zoper navedeno sodbo je pravočasno pritožila tožena stranka in sicer zaradi absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročeni v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba zoper sodbo je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, oprlo na stališče, da tožena stranka ni dokazala, da bi poškodovana delavka ravnala v nasprotju z odrejenim postopkom dela. Hkrati je zaključilo, da tožena stranka ni v zadostni meri poskrbela za učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v smislu določb Zakona o varnosti in zdravju pri delu; ZVZD), zaradi česar je krivdo za nastalo poškodbo pripisalo toženi stranki.

Vzroki, opredeljeni v določilu 1. odstavka 87. člena ZZVZZ, so tipični primer pravno relevantne vzročnosti. Za presojo vprašanja, ali je v konkretnem primeru podana pravno relevantna vzročna zveza, je potrebno ugotoviti, ali so bili prekršeni predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena od tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti. Najprej je treba upoštevati pasivne vzroke (zatrjevane opustitve), ki so lahko ustvarili nevarni položaj, ki ga želijo predpisi o varstvu pri delu preprečiti, ker računajo z določenim ravnanjem delavcev v konkretnem delovnem procesu. Ravnanje poškodovane delavke je treba umestiti v ta kontekst. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da so povzetki v izpodbijani sodbi v nasprotju z izjavami prič (Š in O). Poškodovana delavka ni izjavila, da je zaradi „trenutne nepazljivosti“ zgrešila krokodilček, kot to nepravilno povzema izpodbijana sodba. Nasprotno: priča je izpovedala, da je pri odklapljanju krokodilčkov potrebno biti še posebej pazljiv, in da sama ni bila dovolj previdna, saj je imela poleg sebe fanta, s katerim se je pogovarjala in zabavala. Izpovedala je tudi, da v nobene primeru ne bi prišlo do poškodbe, če bi gledala, kje ima roko. Trditev sodišča prve stopnje, da je šlo za trenutno nepazljivost torej nima opore v podatkih spisa, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Ravnanja delavke ni mogoče označiti kot „manjšo nepazljivost“, saj se od povprečnega delavca pričakuje, da gleda v stroj, medtem ko na njem izvaja delovno operacijo in da se med delom ne zabava ali počne kaj drugega, kar zmanjšuje njegovo koncentracijo. Do poškodbe je prišlo ob odklopu krokodilčka, ne kasneje ob preizkusu opletanja ventilatorja, zaradi česar so razlogi izpodbijane sodbe, da bi se dalo nesrečo preprečiti z ustreznim tehnološkim postopkom v nasprotju z ugotovitvami, da je šlo za ustaljeni tehnološki postopek. Pritožba tako utemeljeno opozarja, da se le-ta v ničemer ni spreminjal in dopolnjeval, do nesreče pa ni prišlo pri jemanju motorja iz naprave in preizkusu opletanja ventilatorja, pač pa prej, pri odklapljanju krokodilčkov, delavka pa dela ni opravljala na običajen način (torej tako, da bi gledala v stroj) in v skladu z navodili za varno delo.

Sodišče prve stopnje po zaključku višjega sodišča nepravilno ocenjuje, da je delavka delala s potrebno skrbnostjo, saj je takšna ugotovitev v nasprotju z navedbami v izpodbijani sodbi, da je bila delavka za delo usposobljena in je delo poznala ter si je pridobila ustrezne delovne izkušnje. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da delo na liniji 3, na katerem je običajno delala, ni bistveno drugačno od dela na liniji 4 (bilo pa je bolj zahtevno in je zahtevalo večjo skrbnost), kar pomeni da so morale biti delavki nevarnosti opravljenega dela poznane. Ob poznavanju dela in nevarnosti pa se je morala delavka zavedati, da lahko pride do nezgode, vendar pa je očitno lahkomiselno mislila, da do nje ne bo prišlo, saj je računala na to, da bo pravilno prijela, ker je gibe opravljala že skoraj avtomatično. Ob tem pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izjav priče F v zvezi s tem, da je delavka sesalno enoto prijela bolj proti vrhu in ob tem zadela ventilator, kar je potrdila tudi O. Slednja je navedla, da bi ob nepazljivosti lahko prišlo do poškodbe na ventilatorju le pri odvzemanju motorja iz naprave, ne pa tudi pri odklapljanju krokodilčkov ter, da so se prejšnje poškodbe dogajale v fazi odvzema motorja iz naprave.

Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bila delavka ustrezno seznanjena z delovanjem naprave ter je bila usposobljena za varno delo. Do nezgode ni prišlo zaradi tega, ker delavka ni bila ustrezno zaščitena pred dostopom do ventilatorja kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje (in kar naj bi prestavljalo kršitev 23. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme), pač pa zaradi zmanjšane previdnosti pri delu poškodovane delavke. Ob takšnih ugotovitvah ter ob dejstvu, da ni izkazano, da naprava ne bi izpolnjevala varnostnih zahtev citiranega pravilnika ter, da kljub pravilnemu delu ne bi ustrezala standardom za varno delo, višje sodišče meni, da toženi stranki ni mogoče očitati kršitve katere izmed temeljnih načel zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri delu.

Glede na povedano je stališče višjega sodišča o materialnopravni presoji vseh navedenih predpisov drugačno od prvostopenjskega sodišča, zaradi česar je izpodbijano sodbo spremenilo tako kot to izhaja iz izreka te sodbe (5. točka 358. člena ZPP). Pravdne stroške je višje sodišče toženi stranki priznalo v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP, odmerilo pa jih je po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo. Na podlagi istega zakonskega določila tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 2. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Pritožbene stroške tožene stranke je višje sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo.