Jedro

Tožnica je po določbi 48. čl. ZOFVI in skladno s pravnim poukom tožene stranke vložila pritožbo na svet zavoda ter nato uveljavljala sodno varstvo v roku trideset dni od prejema odločitve. To pomeni, da je njena tožba dopustna ne glede na določbo 3. odst. 204. čl. ZDR, ki ureja direktno sodno varstvo ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, posebej še uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP in kršitev 331. člena ZPP, bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, kršitve 6., 13. in 16. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter kršitve Konvencije mednarodne organizacije dela št. 158. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne v nov postopek sodišču prve stopnje, oziroma podrejeno spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Po presoji sodišča prve stopnje je bila tožba, ki jo je tožnica vložila 23. 5. 2008 vložena prepozno. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodno prakso razlage 3. odstavka 204. člena ZDR, ki pa za konkretni primer ne more veljati, saj bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati in tek prekluzivnega roka razlagati smiselno teku zastaralnega roka v kazenskih zadevah. Tožnici je bilo obvestilo o nastopu pogoja (da se bo delavec, ki ga je nadomeščala, vrnil z bolniškega staleža) z dne 21. 8. 2007 posredovano z namenom, da jo spravi v zmoto, zato zakonski rok 30-ih dni od prejema obvestila oziroma od prejema delovne knjižice 31. 8. 2007 ni začel teči. Tožena stranka je ravnala nepošteno, tožnici je posredovala lažno obvestilo o nastopu pogoja določenega v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, čeprav je vedela, da se delavec, ki ga je tožnica nadomeščala, ni vrnil na delo in prikrila, da se je delavec dejansko upokojil 25. 12. 2007, ne da bi se sploh vrnil na delo. V kolikor bi tožnica prejela obvestilo, da se je delavec, ki ga je nadomeščala, upokojil, bi uveljavljala pravico do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker pa tega ni vedela, sodnega varstva v roku 30-ih dni od prejema obvestila ni uveljavila. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do lažnih konstitutivnih obvestil, na podlagi katerih je nastopil pogoj za prenehanje delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje tožnici ni zagotovilo niti minimuma procesnih pravic v smislu enakega varstva pravic strank v dokaznem postopku in še posebej v 22. členu Ustave Republike Slovenije. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje popolno ugotovilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) v povezavi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je tožbo tožnice z dne 23. 5. 2008 zavrglo kot prepozno. Postavilo se je na stališče, da bi morala uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji), torej v 30-ih dneh od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedela za kršitve pravic. S prejemom delovne knjižice dne 31. 8. 2007 je začel teči rok iz 3. odstavka 204. člena ZDR, zato dejstvo, da je aprila 2008 zvedela, da se delavec, ki ga je nadomeščala, ni vrnil na delo in se je upokojil, ne predstavlja razloga, ki bi tožnici omogočil podaljšanja roka za sodno varstvo.

Po določbi 3. odstavka 204. člena ZDR lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti v roku 30-ih dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice pred pristojnim sodiščem. Tožnica je potem, ko je zvedela, da se delavec, ki ga je nadomeščala, ni vrnil na delo, vložila pritožbo dne 28. 4. 2008 na svet tožene stranke, ki je odločal o njeni pritožbi zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in spremembe pogodbe o zaposlitvi in jo s sklepom z dne 20. 5. 2008 kot prepozno zavrgel. Sklep o zavrženju vsebuje pravni pouk, ki določa, da tožnica lahko v roku 30-ih dni od vročitve sklepa zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. V nadaljevanju je tožnica v 30-dnevnem roku vložila tožbo na sodišče, v kateri je izpodbijala odločitev sveta tožene stranke z dne 20. 5. 2008. Tožnica je ravnala po pravnem pouku tožene stranke, ki je v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS št. 12/96 in nadaljnji). 48. člen ZOFVI določa pristojnost sveta zavoda, ki med ostalim določa, da svet zavoda odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja (1. odstavek), 3. odstavek navedenega člena določa, da ima delavec pravico vložiti pritožbo na svet zavoda v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delovno razmerje, zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, 4. odstavek pa določa, da je rok za vložitev pritožbe osem dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja teče rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Svet zavoda mora o pritožbi delavca odločiti v 30-ih dneh od vložitve pritožbe. Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo sveta oziroma le-ta ne odloči v roku, lahko delavec v roku 30-ih dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Glede na izbiro varstva pravic iz delovnega razmerja se je tožnica odločila za uveljavljanje svojih pravic najprej pri delodajalcu in nato je dokončno odločitev sveta zavoda izpodbijala na sodišču in to nedvoumno, v roku 30-ih dni po odločitvi sveta zavoda.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnice obravnavati po vsebini.

Pritožbeno sodišče se do obširnih pritožbenih navedb tožnice ne opredeljuje, ker v tej fazi postopka in glede na odločitev pritožbenega sodišča niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka (3. odstavek 165. člena ZPP).