Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je pravno sredstvo zoper sklep o zavrženju pritožba in ne ugovor. Poimenovanje pravnih sredstev ni odločilno, temveč njihova vsebina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor druge dolžnice zoper plačilni nalog z dne 15. 1. 2020 (1. točka izreka). Naložilo ji je, da je dolžna plačati sodno takso po plačilnem nalogu z dne 15. 1. 2020 v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa (2. točka izreka). Ugotovilo je, da je druga dolžnica 13. 1. 2020 vložila pritožbo zoper sklep z dne 18. 12. 2019, s katerim je zavrglo pritožbo drugo dolžnice zoper sklep o domiku. Ob vložitvi pritožbe ni plačala sodne takse in sodišče jo je s plačilnim nalogom z dne 15. 1. 2020 pozvalo, da v roku 8 dni plača takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste po tar. št. 4033 v zvezi s tar. št. 4041 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), v znesku 33,00 EUR. ZST-1 v 4. poglavju taksne tarife ne določa izrecno višine sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe. Ker pritožba ni takse prosta, je sodišče postopalo pravilno, ko je sodno takso odmerilo po taksni tarifi za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste po tar. št. 4033 ZST-1 v znesku 33,00 EUR. Navedbe druge dolžnice, da gre v konkretnem primeru za ugovor zoper sklep sodišča in ne za pritožbo, niso utemeljene. Pravno sredstvo zoper sklep o zavrženju je pritožba in ne ugovor. V izpodbijanem sklepu z dne 18. 12. 2019 je bila druga dolžnica pravilno poučena, da je možno sklep izpodbijati s pritožbo in tudi druga dolžnica je zoper sklep pravilno vložila pritožbo in ne ugovor.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo druga dolžnica iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče napačno odmerilo sodno takso, saj gre za ugovor zoper sklep sodišča, ne za posebno pritožbo zoper sklep.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je druga dolžnica vložila pritožbo zoper sklep z dne 18. 12. 2019, s katerim je zavrglo njeno pritožbo zoper sklep o domiku. Pravilno je pojasnilo, da je pravno sredstvo zoper sklep o zavrženju pritožba in ne ugovor. Poimenovanje pravnih sredstev ni odločilno, temveč njihova vsebina. O razlikovanju med ugovorom in pritožbo je tudi sodišče druge stopnje poučilo drugo dolžnico v sklepu z dne 11. 9. 20191. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe (po ZST-1) ni takse prosta. Tedaj pride v poštev plačilo sodne takse po tar. št. 4033 ZST-1 v znesku 33,00 EUR. Toliko jo je v izpodbijanem plačilnem nalogu z dne 15. 1. 2020 pravilno odmerilo sodišče prve stopnje. Pravilno je zavrnilo ugovor druge dolžnice zoper plačilni nalog.

5. Glede na to, da tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo pritožbi druge dolžnice, začne teči rok za sodne takse za pritožbo v višini 33,00 EUR naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje (sedmi odstavek 34. člena ZST-1).

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Ugovor je v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZIZ pravno sredstvo dolžnika samo zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno.