Jedro

Pritožnica kljub začetku stečajnega postopka nad stečajno dolžnico pri uresničevanju svojega upravičenja kot služnostna upravičenka ne bo v ničemer prikrajšana. Zato ni utemeljen njen pritožbeni očitek v smeri, da so kršene njene pravice do osebnega dostojanstva, do socialne varnosti in doma.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom: I.) predlog stečajne dolžnice z dne 23. 8. 2022 (p. d. 84) za odlog prodaje nepremičnin parc. 001 in parc. 002, dovoljene s sklepom opr. št. St 001/2021 z dne 5. 8. 2022 (p. d. 83) zavrnilo, II.) predlog A. A. za prekinitev stečajnega postopka, vložen dne 24. 8. 2022 (del p. d. 87), zavrnilo, III.) predlog A. A. z dne 24. 8. 2022 (del p. d. 87) za odlog oziroma ustavitev prodaje nepremičnin parc. 001 in parc. 002, dovoljene s sklepom opr. št. St 001/2021 z dne 5. 8.2022 (p. d. 83), zavrnilo, IV.) ugovoru A. A. zoper sklep o prodaji opr. št. St 001/2021 z dne 5. 8. 2022 (p. d. 83 - sklep o prodaji nepremičnin parc. 001 in parc. 002), vloženemu dne 24. 8. 2022 (p. d. 87) in dopolnjenemu 20. 9. 2022 (p. d. 98), delno ugodilo tako, da se navedeni sklep o prodaji razveljavi v III. točki izreka (tj. v delu, ki se nanaša na izpraznitev in izročitev nepremičnine), v ostalem delu (I. in II. točka izreka) je obdržalo sklep o prodaji v veljavi in ugovor oziroma zgoraj navedeno vlogo A. A. v delu, v katerem ta zahteva kaj več ali drugače, zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje A. A. kot tretja (po podatkih spisa mati stečajne dolžnice, v nadaljevanju pritožnica), in sicer zoper vse štiri točke sklepa, razen v delu IV. točke, v katerem je sodišče njenemu ugovoru delno ugodilo (tj. v delu glede izpraznitve nepremičnine in izročitve upraviteljici). Iz laične pritožbe izhaja, da je pritožnica služnostna upravičenka, ki ima na podlagi darilne pogodbe z dne 17. 4. 1996 v zemljiški knjigi vknjiženo pravico dosmrtnega brezplačnega stanovanja in prepoved odsvojitve v njeno korist na nepremičninah, ki so predmet prodaje. V pritožbi navaja, da je bila pri nepremičninah parc. št. 001 in 002 dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve, vknjižena pa je bila samo prepoved odsvojitve, vendar gre za enoten institut, zaradi česar bi morala biti vknjižena tudi prepoved obremenitve. Pritožnica nikoli ni podala nikakršnega soglasja, niti za posojilo, ki sta ga najela stečajna dolžnica in njen mož, ni vedela. Če bi upnik B. B., ki mu je bilo to znano, in notarka, ki bi morala prepoved obremenitve upoštevati, prepoved tudi upoštevala, nikoli ne bi moglo priti do najetja posojila stečajne dolžnice in njenega moža. Posledično se dolžnica ne bi znašala v postopku osebnega stečaja, ker ne bi mogla prejeti posojila, saj ga ne bi mogla z ničemer zavarovati. Zato ni pošteno, zakonito, niti ustavno skladno, da sodišče v stečajnem postopku takemu upniku nudi večje varstvo kot pritožnici, ki ima na predmetnih nepremičninah vknjiženo služnostno pravico in prepoved razpolaganja. Opozarja na spoštovanje človekove pravice do osebnega dostojanstva in do socialne varnosti ter pravice do doma. Po njenem mnenju bi bilo treba pred dražbo nepremičnin počakati na pravnomočen zaključek pravde I P 71/2022. Če namreč pritožnica v pravdi uspe, se bo spremenil vrstni red poplačila upnikov. Zato bi se moral predmetni postopek prekiniti oziroma prodaja odložiti. Črna gradnja ne sme biti v pravnem prometu. Neustavna je razlaga, da pritožnica kot služnostna upravičenka ne more opravljati procesnih dejanj v stečajnem postopku, saj se s tem krši njena pravica do izjave in do dostopa do sodišča ter je zato v nasprotju z EKČP. Po njenem mnenju je neustavna ureditev stečajnega postopka, ki dopušča zgolj elektronsko objavo in ne zahteva osebnega obveščanja pritožnice.

3. Upraviteljica se je o pritožbi izjavila in predlagala njeno zavrnitev. Upraviteljica pojasnjuje, da pritožnica ni stranka v postopku osebnega stečaja, zaradi česar ne more opravljati procesnih dejanj. Pritožničina osebna brezplačna dosmrtna služnostna pravica stanovanja je bila pridobljena dne 17. 4. 1996, medtem ko je bil čas začetka učinkovanja vknjižene hipoteke upnika B. B. dne 7. 12. 2011 in 19. 6. 2015, kar pomeni, da je bila osebna služnost pridobljena pred trenutkom, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke, zato njena pravica na nepremičninah, ki so predmet prodaje, s plačilom kupnine ne bo prenehala. Ker njene pravice ostanejo nespremenjene, prodaja premoženja na njen položaj ne vpliva. Po mnenju upraviteljice zato vknjižena služnost stanovanja in pravica prepovedi odtujitve nista ovira za prodajo premoženja v sodnem postopku, prav tako ni ovira za prodajo „črna gradnja“.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica v pritožbi ponavlja navedbe, ki jih je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Kot neutemeljene jih je presodilo tudi višje sodišče v sklepu Cst 303/2022 z dne 14. 12. 2022 (p. d. 121).

6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, sta v stečajni masi tudi nepremičnini, parc. 001 in 002, ki sta bili predmet darilne pogodbe z dne 17. 4. 1996, sklenjene med pritožnico kot darovalko in stečajno dolžnico kot obdarjenko, ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo, kjer je pritožnica imetnica služnostne pravice dosmrtnega brezplačnega stanovanja, v njeno korist pa je v zemljiški knjigi pri cit. nepremičnini na podlagi cit. darilne pogodbe vpisana tudi prepoved odtujitve nepremičnin (in obremenitve, saj ima pritožnica prav, da gre za enoten institut). Stečajna dolžnica je ne glede na navedeno kot posojilodajalka, dolžnica in zastaviteljica s B. B. kot posojilodajalcem in upnikom ter C. C. kot posojilojemalcem in dolžnikom dne 7. 12. 2011 pri notarki sklenila posojilno pogodbo in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, opr. št. SV 355/11. Na navedenih nepremičninah je skupna hipoteka in zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa tudi vpisana v zemljiško knjigo. Pritožnica ni podala soglasja k ustanovitvi hipoteke in za notarski zapis niti ni vedela. Dne 26. 2. 2022 je pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 71/2022 vložila tožbo na ugotovitev ničnosti sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in s tožbo zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom le-teh iz zemljiške knjige.

7. ZFPPIPP v prvi alineji 3. točke prvega odstavka 342. člena določa, da s plačilom kupnine prenehajo osebne služnosti na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe, če so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo. Kot je razvidno iz gornje obrazložitve je bila v konkretnem primeru osebna služnost pridobljena pred trenutkom, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke. Zato pritožničina pravica osebne brezplačne dosmrtne služnostne pravice stanovanja na nepremičninah, ki so predmet prodaje, s plačilom kupnine ne bo prenehala. Pritožnica kljub začetku stečajnega postopka nad stečajno dolžnico pri uresničevanju svojega upravičenja kot služnostna upravičenka ne bo v ničemer prikrajšana. Zato ni utemeljen njen pritožbeni očitek v smeri, da so kršene njene pravice do osebnega dostojanstva, do socialne varnosti in doma. Prav tako ni utemeljen pavšalno navržen očitek glede elektronskih objav v stečajnem postopku, ki ne zahteva osebnega obveščanja pritožnice. Pritožnica ne pojasni, v čem naj bi bilo njeno prikrajšanje glede izjavljanja, saj je sodišče prve stopnje pri sprejetju izpodbijanega sklepa upoštevalo vse njene izjave oziroma vloge, ki se nanašajo na njen pravni položaj služnostne upravičenke dosmrtnega brezplačnega stanovanja, kot tudi glede prepovedi razpolaganja.

8. Niso utemeljeni pritožbeni očitki glede pomena kršitve v korist pritožnice vpisane prepovedi odtujitve (in obremenitve) pri nepremičninah, ki so predmet prodaje. Pravno poslovna prepoved odsvojitve in obremenitve ni ovira za prodajo stvari na prisilni javni dražbi in tudi za oblikovanje prisilne zastavne oziroma poplačilne pravice na nepremičnini.1 Pritožnici je bilo že večkrat pojasnjeno, da so nepremičnine, ki so predmet prodaje, last stečajne dolžnice in kot take del stečajne mase, ki se v stečajnem postopku unovči za poplačilo terjatev upnikov. Pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve ni ovira za prodajo stvari v stečajnem postopku. Po začetku stečajnega postopka bi zato odločitev sodišča v zadevi I P 71/2022 lahko vplivala zgolj na to, kateri od upnikov bo poplačan iz stečajne mase. Navedeno pa ne vpliva na pravni položaj pritožnice kot služnostne upravičenke. Zato niso utemeljeni njeni predlogi za prekinitev stečajnega postopka, odlog oziroma ustavitev prodaje nepremičnin in razveljavitev sklepa o prodaji.

9. Niso utemeljeni pritožbeni očitki v zvezi s črno gradnjo. Sodna praksa je zavzela stališče, da prodaja stavbe, zgrajene brez ustreznih dovoljenje, ne pomeni kršitve pravil o dražbi.2

10. Iz navedenega izhaja, da pritožnica s pritožbenimi navedbami ne more uspešno izpodbiti napadenega sklepa, saj si pritožnica s pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Prvotni sklep o prodaji pa je bil na njen ugovor v delu, v katerem je bilo odločeno o izpraznitvi nepremičnine in izročitvi upraviteljici, razveljavljen. S tem so njene pravice ustrezno varovane. Z odlogom ali ustavitvijo prodaje in s prekinitvijo stečajnega postopka pa pritožnica ne more uspeti.

11. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi, saj niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, kot tudi ne razlogi, ki jih mora sodišče druge stopnje upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Prim. VSL sklep Cst 303/2022 in R. Vrenčur v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 227. 2 Prim. VSL sklep II Ip 4563/2015.