4. 7. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Nikole Mihajlovića, Ljubljana, na seji 4. julija 2014

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 316/2010 z dne 24. 1. 2012 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 147/2010 z dne 3. 6. 2010 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. V Ps 2634/2008 z dne 5. 1. 2010 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 15. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 67/12 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnika za odpravo odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in priznanje pravice do starostne pokojnine po četrtem in petem odstavku 2. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09 – ZPIZVZ). Presodilo je tudi, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine po 177. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo – ZPIZ-1) niti po Sporazumu o vprašanjih nasledstva (Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva, Uradni list RS, št. 71/02, MP, št. 20/02 – MSVN), saj ta sporazum ni neposredno uporabljiv. Višje sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo, Vrhovno sodišče pa njegovo revizijo. Z izpodbijanimi odločitvami naj bi mu bile kršene pravice iz 14., 22., 23. in 50. člena Ustave.

2.Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 15. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO). Zatrjuje neskladje z 2., 8., 15., 23., 25., 26. in 153. členom Ustave, 6. in 41. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter s "splošnim sistemom pravne odgovornosti za škodo v Republiki Sloveniji". Pravni interes utemeljuje z navedbo, da je njegov postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine trajal od 20. 4. 2008 do 13. 8. 2013, tj. 5 let, 3 mesece in 13 dni, kar vključuje tudi postopek pred Ustavnim sodiščem, ki se je končal s sklepom št. Up-355/12 z dne 6. 8. 2013. Navaja še, da je Državno pravobranilstvo njegov zahtevek za pravično zadoščenje po ZVPSBNO zavrglo, ker zanj ne izpolnjuje pogojev iz 15. člena tega zakona.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker je prepozna (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-355/12 z dne 6. 8. 2013 že odločilo o ustavni pritožbi pritožnika, s katero je izpodbijal iste sodne odločbe, kot jih izpodbija s to ustavno pritožbo. V skladu s četrtim odstavkom 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je sklep Ustavnega sodišča vseboval navedbo razlogov za nesprejem ustavne pritožbe in sestavo senata.

5.Tokrat je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo že zato, ker je vložena po izteku roka, ki ga prvi odstavek 52. člena ZUstS določa za vložitev ustavne pritožbe. Vendar hkrati pritožnika opozarja, da bi lahko ponovno vlaganje ustavne pritožbe zoper iste sodne odločbe obravnavalo tudi kot zlorabo pravice do vložitve ustavne pritožbe. Pritožnika, ki zlorabi pravico, ki jo ima po ZUstS, lahko Ustavno sodišče kaznuje z denarno kaznijo od 100 EUR do 2000 EUR (prvi odstavek 34.a člena ZUstS).

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7.Člen 15 ZVPSBNO ne učinkuje neposredno (glej npr. tudi sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-37/11, Up-215/11 z dne 1. 7. 2011 in št. U-I-30/11, Up-171/11 z dne 1. 7. 2011). Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primeru, če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pravni interes je pobudnik utemeljeval s hkrati vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Tudi sicer pobudnik z ustavno pritožbo, vloženo zoper akte, izpodbijane v tej zadevi, pravnega interesa ne bi mogel izkazati, saj ti niso bili izdani na podlagi izpodbijane določbe ZVPSBNO. Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 15. člena ZVPSBNO, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55.b in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik