10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. A., d.d., Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 917/2002 z dne 12. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev, da pravna dejanja tožeče stranke, storjena v korist ustavne pritožnice (v pravdi tožene stranke), to je sklenitev več verižnih kompenzacij, nimajo učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke ter da mora tožena stranka neupravičeno korist vrniti v stečajno maso. Po pritožbi tožeče stranke je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbenemu zahtevku ugodilo.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Navaja, da je sodba sodišča druge stopnje neobrazložena ter zato arbitrarna in po vsebini napačna.

Ustavni pritožbi prilaga sodbi Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru, iz katerih naj bi bilo razvidno, da sta sodišči v enakih pravnih in dejanskih okoliščinah v stečajnem postopku zoper istega stečajnega dolžnika odločili ravno nasprotno. S tem utemeljuje odstop od ustaljene sodne prakse.

B.

3.Pravica iz 22. člena Ustave je ustavnoprocesno jamstvo, iz katere med drugim izhaja tudi dolžnost sodišča, da svojo odločitev ustrezno obrazloži. Pritožbeno sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe jasno obrazložilo, da je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo zato, ker je ob preizkusu pritožbe ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče zmotno presodilo posredno izvedeni dokaz. V utemeljenost dokazne presoje pritožbenega sodišča pa se Ustavno sodišče ne more spuščati. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene kakšne človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.V zvezi z zatrjevano kršitvijo 22. člena Ustave bi bil lahko relevanten očitek, da je sodišče neutemeljeno odstopilo od uveljavljene sodne prakse. Iz priloženih sodb (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru št. Pg 91/2002 z dne 28. 6. 2002 in sodba Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 1129/2002 z dne 20. 1. 2003) sicer izhaja, da se je v obeh primerih vodil stečajni postopek zoper istega stečajnega dolžnika, vendar je sodišče ugotavljajo tudi izpolnjenost predpostavk za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju ter opravilo dokazno presojo o tem, kdaj in kaj se šteje za nadaljevanje tekočega poslovanja v postopku prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je v obeh primerih obrazložilo, da mora stranka dokazati, da sodi opravljeni posel med posle tekočega poslovanja in kdaj je bil posel opravljen. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje svojo obrazložitev oprlo na izpoved priče (upravitelja prisilne poravnave), zaslišane v gospodarskem sporu št. Pg 97/2002, iz katere ni bilo mogoče ugotoviti, ali so izvršene verižne kompenzacije take pravne narave, da spadajo v okvir tekočega poslovanja, in da so s tem podane vse predpostavke za izpodbijanje pravnih dejanj iz 125. člena Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - ZPPSL). Zgolj dejstvo, da je bila dokazna ocena izpovedi te priče v obravnavanem primeru drugačna, pa ne more utemeljevati zatrjevanega odstopa od sodne prakse.

5.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev 25. člena Ustave, vendar tega ne obrazloži. Treba je upoštevati, da imata pravico do pritožbe obe pravdni stranki. Zgolj dejstvo, da je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v škodo pritožnice na podlagi 2. točke prvega odstavka 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) še ne pomeni kršitve te pravice.

6.Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger