Jedro

Sodišče prve stopnje je vsebino predpogodbe presojalo skupaj s skico, ki je sestavni del predpogodbe, in zmotno interpretiralo, da so se stranke dogovorile, da imajo tožniki (kupci) dostop do svojih parcel po poti, parc. št. 77/363 k.o. L.. Iz izpovedbe priče D. M., moža prve tožnice, ki je pogodbo sestavil, izhaja, da se pred podpisom predpogodbe o načinu dostopa do parcel sploh niso pogovarjali. Iz vsebine sklenjene predpogodbe pa sledi, da sklica predstavlja le način delitve parcele na štiri dele. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno interpretiralo vsebino sklenjene predpogodbe (340. člen ZPP) in posledično zmotno uporabilo materialno pravo ter tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi določila 2. odstavka 65. člena OZ, vprašanje odgovornosti tožnikov za nesklenitev pogodbe sploh še ni bilo predmet obravnave pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na vračilo dvojne are, ker je ugotovilo, da do podpisa pogodbe o nakupu parcele ni prišlo, ker so tožniki po podpisu predpogodbe ugotovili, da bodoče parcele nimajo dostopa do javne poti na način, kot jim ga je zagotovila tožena stranka – služnostna pravica vožnje in hoje po parceli št. 77/363 k.o. L..

Zoper sodbo in popravni sklep (sklep o stroških) se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga razveljavitev sodbe. Uvodoma sodišču očita absolutno bistveno kršitev iz 15. točke 339. člena ZPP, ker obstaja nasprotje med vsebino listin in razlogi sodbe. Vztraja, da način dostopa do parcel po parceli št. 77/363 k.o. L. s strankami ni bil dogovorjen in tudi ni bistvena sestavina predpogodbe. Do sklenitve pogodbe ni prišlo, ker tožniki niso plačali predujma za stroške parcelacije. Vsi nadaljnji dogovori med strankami so za odločitev v tej zadevi brezpredmetni, saj do sklenitve aneksa k že sklenjeni predpogodbi nikoli ni prišlo zaradi pomanjkanja soglasja. Izpodbija tudi sklep o stroških postopka.

Pritožba je utemeljena.

Spor med pravdnima strankama izvira iz predpogodbe o prodaji parcel, ki so jo stranke podpisale 1.9.2004. V predpogodbi so stranke ugotovile: da je toženka (prodajalka) lastnica bremen prostega zemljišča, parc. št. 77/185 k.o. L. in da je zemljiškoknjižni izpisek za to parcelo sestavni del predpogodbe, da je toženka (prodajalka) pridobila lokacijsko informacijo za gradnjo objektov iz katere sledi, da je zemljišče zazidljivo in namenjeno za gradnjo počitniških objektov in da je lokacijska informacija sestavni del predpogodbe, da bo parcela št. 77/185 k.o. L. razdeljena na tri parcele, ki jih bodo kupili tožniki (kupci) in ostanek, ki bo ostal v lasti toženke (prodajalke) skladno s skico, ki je sestavni del predpogodbe.

Pogodbene stranke so tudi določile bistvene sestavine predpogodbe: cena zemljišča 16 EUR za m2, kupnina se bo pobotala s predplačilom v višini 1.200.000,00 SIT, ki so ga tožniki (kupci vsak do 1/3) plačali ob podpisu predpogodbe, razliko do celotne kupnine bodo kupci plačali ob podpisu pogodbe na dan sklenitve pogodbe bo toženka (prodajalka) izročila nepremičnino v posest tožnikom (kupcem), tožniki (kupci) so se zavezali plačati vse stroške parcelacije, sestave pogodbe, overitve pogodbe, zemljiškoknjižne izvedbe pogodbe ter plačati davek na promet nepremičnin.

Vse navedeno kaže, da so pritožbene navedbe o zgrešeni interpretaciji vsebine predpogodbe utemeljene. Sodišče prve stopnje je vsebino predpogodbe presojalo skupaj s skico, ki je sestavni del predpogodbe, in zmotno interpretiralo, da so se stranke dogovorile, da imajo tožniki (kupci) dostop do svojih parcel po poti, parc. št. 77/363 k.o. L.. Iz izpovedbe priče D. M., moža prve tožnice, ki je pogodbo sestavil, namreč sledi, da se pred podpisom predpogodbe o načinu dostopa do parcel sploh niso pogovarjali. Iz vsebine sklenjene predpogodbe pa sledi, da sklica predstavlja le način delitve parcele na štiri dele. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno interpretiralo vsebino sklenjene predpogodbe (340. člen ZPP) in posledično zmotno uporabilo materialno pravo ter tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi določila 2. odstavka 65. člena OZ, vprašanje odgovornosti tožnikov za nesklenitev pogodbe sploh še ni bilo predmet obravnave pred sodiščem prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 355. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da izvede dokazni postopek v smeri kot sledi iz obrazložitve te odločbe.

Ker je sodišče razveljavilo odločitev o glavni stvari, je posledično razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka, ki se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).