Jedro

Pri zamudi roka iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, tudi če je do zamude tega materialnega roka prišlo iz razlogov višje sile.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom pod točko 1 zavrnila tožničin predlog za vzpostavitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila zaradi prepozno vložene vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije in pod točko 2 zavrgla tožničino vlogo za uvedbo postopka za pridobitev državljanstva. Svojo odločitev je tožena stranka utemeljila z določbo 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, po kateri mora biti vloga za pridobitev državljanstva vložena v šestih mesecih od uveljavitve zakona. Ta rok je potekel 27.12.1991, tožnica pa je za državljanstvo zaprosila 16.1.1992. Ker je navedeni rok materialni rok, ga ni mogoče podaljšati, niti ni mogoča vzpostavitev v prejšnje stanje. S potekom tega roka ugasne tudi materilana pravica, katere uveljavitev je vezana na rok, določen z zakonom. Zato tožnica ne more uveljavljati pridobitve državljanstva po 40. členu citiranega zakona. Zoper ta sklep tožene stranke je tožnica sprožila upravni spor. V tožbi navaja, da je dne 19.10.1991, ko je potovala na obisk k staršem v BIH, tam utrpela hudo prometno nesrečo s poškodbami, zaradi katerih je bila na zdravljenju v bolnici v BIH do 10.1.1992. Domov v Slovenijo se je vrnila 15.1.1992 in šele tedaj zvedela za zakon o državljanstvu Republike Slovenije. Dne 16.1.1991 je podala vlogo za pridobitev državljanstva. Tožnica meni, da je iz razlogov višje sile zamudila zakonski rok za pridobitev državljanstva in da je zato utemeljen njen zahtevek za vrnitev v prejšnje stanje. Predlaga, da se odločba tožene stranke spremeni tako, da se ugodi njenemu predlogu za vzpostavitev prešnjega stanja. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena iz razlogov navedenih v njenem sklepu. Tožba ni utemeljena. V tem upravnem sporu ni sporno, da je tožnica zamudila šest mesečni rok za vložitev vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I - ZDRS). Ta rok je potekel 25.12.1991. Pravilno je stališče tožene stranke, da gre za materialni rok in da pri zamudi tega roka ni mogoča vzpostavitev v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje je namreč institut procesnega prava (103. člen zakona o splošnem upravnem postopku), ki ga je mogoče uporabiti le pri zamudi procesnih rokov - če stranka zamudi kakšno procesno dejanje v upravnem postopku. Ker je tožnica zamudila materialni rok za uveljavljanje pravice določene po materialnem predpisu, vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, tudi če je do zamude zakonskega roka prišlo iz razlogov višje sile. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep tožene stranke zakonit in zato tožnica s tožbo ni mogla uspeti. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo z uporabo določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Ta zakon kot tudi določbe zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo smiselno kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).