Jedro

Če sodišče ne preizkusi procesnih predpostavk za izdajo začasne odredbe, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1. Z njo je tožnik zahteval, da sodišče do izdaje pravnomočne odločbe odloži izvršitev v upravnem sporu izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 27.11.2007 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 9.1.2008. Z omenjenim sklepom je organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, na podlagi določbe 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ugotovil, da je postala odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 6.3.2007, s katero je bilo naloženo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu, da mora do dne 1.5.2007 odstraniti tam navedeni objekt parc. št. 588 k.o... in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške, dne 2.5.2007 izvršljiva (1. točka izreka); da je tožnik dolžan odstraniti omenjeni objekt ter vzpostaviti prvotno stanje do dne 4.1.2007, sicer bo po preteku tega roka na njegove stroške opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec (2. točka izreka).

Odločitev sodišča prve stopnje, da se izdaja zahtevane začasne odredbe zavrne, temelji na presoji, da pogoji za zadržanje izvršitve sklepa o dovolitvi izvršbe niso bili izpolnjeni. Tožnik v svojem predlogu namreč ni opredelil in konkretiziral težko popravljive škode, kot zakonskega pogoja za njeno izdajo.

Tožnik v pritožbi navaja, da mu z izvršitvijo sklepa o dovolitvi izvršbe ne bi nastala le materialna škoda, temveč tudi nematerialna škoda. Zaradi bolezni (v posledici katere je invalidsko upokojen) naj bi po nasvetu zdravnika čim več časa preživel in se gibal v zdravem okolju, kar lokacija, na kateri se nahaja počitniška hišica, je; pa tudi eksistenčni problem njegove hčerke, ki bi se z družino preselila v njegovo stanovanje v bloku, bi se s tem rešil. Ponovno navaja, da naj bi se prostorsko-ureditveni pogoji na območju, na katerem se nahaja sporna gradnja, avgusta 2008 spremenili tako, da bi bila sporna gradnja dopustna. Zato predlaga, da se njegovemu predlogu ugodi oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Z vložitvijo tožbe v upravnem sporu pridobi tožnik možnost preventivnega varstva, ki je v tem, da lahko zahteva izdajo začasne odredbe po določbah 32. člena ZUS-1. Procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe je torej sprožitev upravnega spora. Vložena tožba pa mora biti popolna in razumljiva. Vsako meritorno odločanje zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk, kar seveda velja tudi za preizkus zahteve za izdajo začasne odredbe. Vendar pa mora sodišče prve stopnje, ko gre za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, še prej opraviti preizkus popolnosti in razumljivosti tožbe.

Iz določbe 1. odstavka 2. člena ZUS-1 izhaja, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon.

V obravnavani zadevi je predmet upravnega spora presoja zakonitosti in pravilnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izdal na podlagi določb 290. člena ZUP in z njim ugotovil, da je odločba, ki naj se izvrši (odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 6.3.2007), postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva (dne 2.5.2007) ter določil način izvršbe.

Iz določbe 2. odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Tožbo zoper sklep, ki ni eden izmed sklepov, navedenih v 2. odstavku 5. člena ZUS-1, in posledično zahtevo za izdajo začasne odredbe za zadržanje njegove izvršitve, zato sodišče prve stopnje ob upoštevanju 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže oziroma postopa z njo v skladu z 31. členom ZUS-1. Sodišče prve stopnje je o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločilo še preden je preizkusilo procesne predpostavke zanjo, torej ali je s tožbo v upravnem sporu izpodbijan sklep, ki se sploh lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je po presoji pritožbenega sodišča bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (2. odstavek 75. člena ZUS-1).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi s 2. odstavkom 75. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti v tem sklepu naveden preizkus procesnih predpostavk za izdajo zahtevane začasne odredbe in o zadevi ponovno odločiti.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP-UPB3 v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).