Jedro

Toženka zahtevka ni izpolnila in tudi ne drži, da je tožnik v celoti dosegel učinek, ki ga je zasledoval s tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožniku naložilo, da v roku 15 dni toženki plača 615,98 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

2. Zoper odločitev se je pravočasno iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožil tožnik in predlaga, da se pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in spremeni tako, da mu je toženka dolžna v roku 15 dni od prejema odločbe povrniti pravdne stroške v višini 1.101,20 EUR s pripadki, oziroma podrejeno, da se vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v vsakem primeru s stroškovno posledico za toženko. Kot bistveno navaja, da je treba določbo 158. člena ZPP v dani situaciji razlagati tako, da je do izpolnitve zahtevka prišlo zaradi pasivnosti tožene stranke v postopku osebnega stečaja tožnika in je zaradi tega zastavna / izločitvena pravica na delnicah prenehala obstajati na podlagi zakona. Meni, da je takšno stališče smiselno zavzela tudi že sodna praksa in citira tri odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča ter odločbo Višjega sodišča v Celju.

3. Na pritožbo je tožena stranka odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V prvem odstavku 158. člena ZPP1 je določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pritožnik vztraja, da je upravičen do povrnitve stroškov postopka, ker je tožbo umaknil takoj, ko je toženka zahtevek izpolnila. Za izpolnitev šteje pasivnost toženke v postopku njegovega osebnega stečaja, ko na podlagi sklepa stečajnega sodišča v mesecu dni ni vložila zahtevka glede prerekane terjatve in ločitvene pravice iz končnega seznama preizkušenih terjatev zoper stečajnega upravitelja in stečajnega dolžnika (tožnika), prav tako ni vložila ugovora po 62. ali 66. členu ZFPPIPP2. 6. Tožnik je s tožbo zahteval (1) ugotovitev ničnosti 14. člena Pogodbe o odplačnem prenosu sredstev na družbo A. d. d, sklenjene 14. 6. 2017 in (2) pri 400 kosovnih delnicah izdajatelja A., d. d. z oznako ..., ki so na računu št. 008 v imetništvu tožnika, izbris zastavne pravice iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisane v korist toženke, za zavarovanje terjatev v višini 280.000 EUR in z dospelostjo 30. 6. 2022. Zahteval je tudi povrnitev pravdnih stroškov ter označil vrednost spornega predmeta na 4.000 EUR. Tožnik si zmotno razlaga, da je toženka tak zahtevek izpolnila. V zadevah, ki jih citira, je tožeča stranka tožbo umaknila, ker je tožena stranka v postopku stečaja vtoževano terjatev priznala. Toženka pa v postopku osebnega stečaja tožnika ni priznala, da je 14. člen Pogodbe z dne 14. 6. 2017, ki se glasi: “Ob prenosu delnic iz kupca (toženke) na prodajalca (tožnika), skladno z 10. členom te pogodbe, bo kupec (toženka) na vseh delnicah obdržal zastavno pravico, kar bo prodajalcu (tožniku) onemogočalo razpolaganje z delnicami. Prav tako s samim prenosom delnic na prodajalca (tožnika) ne bodo prešle premoženjske korporacijske pravice, ki delnicam pripadajo, med drugim pravica do udeležbe na dobičku delniške družbe (dividende).“ ničen, ker zavarovana terjatev ne obstoji (kar bi imelo za posledico, da se zastavna pravica izbriše). Toženka zahtevka torej ni izpolnila in tudi ne drži, da je tožnik (v celoti) dosegel učinek, ki ga je zasledoval s tožbo. Z ugotovitvijo ničnosti 14. člena Pogodbe (in izbrisom zastavne pravice) bi bilo tožniku omogočeno razpolaganje z delnicami v celoti, nanj bi prešle tudi premoženjske korporacijske pravice do udeležbe na dobičku delniške družbe, kar pa se ni zgodilo. Delnice so bile v postopku njegovega osebnega stečaja v postopku prodaje v skladu s 346. členom ZFPPIPP prodane. Prodane so bile za napolnitev stečajne mase in poplačilo upnikov. Tega razpolaganja pa ni mogoče enačiti z razpolaganji, ki bi jih tožnik imel, če bi s tožbenim zahtevkom uspel. 7. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165., prvem odstavku 154. in prvem odstavku 155. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, prav tako svoje stroške pritožbenega postopka nosi toženka, ker z odgovorom na pritožbo k rešitvi zadeve ni bistveno prispevala.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS številka 126/2007