Jedro

Za pravni interes ne zadošča le ekonomski interes, prav tega pa s pritožbo zasleduje upnik, ki je v predmetni zadevi tudi kupec nepremičnin, saj trdi, da bi bila cena navedenih nepremičnin nižja, če na dražbi ne bi sodelovala družba M d. o. o., katere direktorica je dolžnica.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se v razmerju do njega sklep potrdi.

II. Pritožba upnika A.G. se zavrže. III. Upnik A d. o. o., sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se v nepremičnina dolžnikov zdražena z višino najboljšega ponudka v višini 227.000 EUR domakne kupcu (1. točka izreka). Dalje je sklenilo, da se nepremičnina, zdražena z višino najboljšega ponudka v višini 114.000 EUR domakne kupcu (2. točka izreka). Odločilo je še, da se bodo v zemljiški knjigi po izročitvi nepremičnin kupcu izbrisale vse pravice in bremena, ki se nanašajo na izvršilne postopke, ter tudi vse zastavne pravice in bremena, ki so morebiti vpisana na prodanih nepremičninah (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo dolžnik zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da v konkretnem primeru kupec, ki je tudi upnik dolžnika, ni plačal varščine in tako ne bi smel sodelovati na zadevni javni dražbi 8. 5. 2013 kot kupec. Navaja, da navedeni upnik tudi nima denarnih terjatev do dolžnika, ker so bile v celoti zarubljene in prenesene na novega upnika. Pove, da navedeni upnik ni upnik na prvem mestu, kar pomeni, da brez plačila varščine sploh ne bi smel sodelovati v tem postopku kot dražitelj na javni dražbi 8. 5. 2013. 3. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo tudi upnik A.G. iz vseh pritožbenih razlogov. Pove, da drži, da je bil on najbolj ugoden ponudnik na prodajnem naroku, vendar pa na dražbi po njegovem mnenju ne bi smela sodelovati družba M d. o. o.. Trdi, da je izključna lastnica te družbe M. K., ki je zastavna dolžnica, zakonita zastopnica družbe M d. o. o. in žena dolžnika, ki je bil do 16. 5. 2011 izključni lastnik družbe M d. o. o. Po njegovem mnenju družba predstavlja skupno premoženje zakoncev, M. K. pa v konkretnem izvršilnem postopku istočasno nastopa kot dolžnica ter kot izključna lastnica in zakonita zastopnica kupca M d. o. o. Po oceni pritožnika njene vloge niso združljive, zaradi česar sodišče navedeni družbi, ki je bila drugi najugodnejši ponudnik, sploh ne bi smelo dovoliti sodelovanja na dražbi v smislu določb 187. člena ZIZ. Navaja, da bi bila, v kolikor navedena družba ne bi nastopala kot dražitelj na dražbi, izdražena cena nižja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje, ki naj drugo javno dražba ponovi tako, da na njej ne dovoli sodelovanja družbi M d. o. o. 4. Pritožbi sta bili vročeni upnikom in dolžniku, na pritožbo upnika pa je odgovoril upnik A d.o.o., ki predlaga zavrnitev upnikove pritožbe in potrditev sklepa o domiku ter priglaša stroške pritožbe.

5. Pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožba upnika A.G pa ni dovoljena.

Glede pritožbe upnika A. G.:

6. Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima zanjo izkazan pravni interes, sicer je pritožba nedovoljena (tretji odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Za pravni interes skladno z ustaljeno sodno in ustavnosodno prakso ne zadošča le ekonomski interes, prav tega pa s pritožbo zasleduje upnik, ki je v predmetni zadevi tudi kupec nepremičnin, saj trdi, da bi bila cena navedenih nepremičnin nižja, če na dražbi ne bi sodelovala družba M d. o. o. Ob tem je treba dodati, da je smisel javne dražbe ravno v tem, da se z njo doseže čim višja cena prodajane nepremičnine, tako da bo mogoče iz položene kupnine poplačati upnike (člen 196 ZIZ) oziroma prednostno stroške izvršilnega postopka, davke in terjatve po vrstnem redu poplačil določenem v 197. členu ter 198. členu ZIZ, tako da prizadevanje za čim nižjo kupnino ne more biti pritožbeni razlog zoper sklep o domiku.

7. Ker pritožba ni dovoljena, jo je sodišče druge stopnje zavrglo skladno s prvim odstavkom 346. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 1. točko 365. člena ZPP, vse v povezavi s 15. členom ZIZ.

8. Kljub temu, da je sodišče pritožbo upnika A. G. zavrglo, je sklenilo, da upnik A d. o. o. sam krije stroške odgovora na to pritožbo, saj so bili nepotrebni (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

Glede pritožbe dolžnika:

9. V zvezi s pritožbo dolžnika je pritožbeno sodišče sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Pritožnik v pritožbi zatrjuje, da upnik A. G. ne bi smel sodelovati na javni dražbi 8. 5. 2013 kot kupec, ker ni plačal varščine. Višje sodišče po vpogledu v zapisnik drugega prodajnega naroka z dne 8. 5. 2013 ugotavlja, da sta bila na njem prisotna dolžnik in odvetniški pripravnik iz odvetniške pisarne njegovega pooblaščenca, procesnemu sklepu sodišča, da se upnika A.G. oprosti plačila varščine, pa nista nasprotovala. Prvi odstavek 286.b člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ stranki nalaga breme, da kršitev določb ZPP pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče, v predmetni zadevi torej najkasneje do konca naroka dne 8. 5. 2013. Dolžnik v pritožbi ne podaja trditev, da kršitve tedaj ni mogel grajati, prav tako pa tudi ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in za katero velja izjema iz drugega odstavka 286.b člena ZPP. Glede na to te pritožbene navedbe višje sodišče pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni moglo upoštevati.

11. Do pritožbenih navedb, da upnik A.G. nima denarnih terjatev do dolžnika, ker so mu bile v celoti zarubljene in prenesene na novega upnika, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, ker gre za nedopustne pritožbene novote. Dolžnik jih namreč prvič podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že na naroku za javno dražbo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedene pritožbene navedbe so tudi sicer pravno nepomembne, saj na odločitev o domiku nepremičnine kupcu ne vplivajo.

12. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).