Jedro

Na originaren način lastninske pravice na kmetijskem zemljišču z gradnjo ni mogoče pridobiti. Gradnja brez potrebnih dovoljenj (nezakonita, "črna gradnja") ne more imeti za posledico več pravic kot zakonita gradnja. Da je tako, izhaja tudi iz Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (primerjaj 4. in 24. do 26. člen tega zakona).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, s katerim je zahtevala priznanje polovičnega deleža na nepremičnini parc. št. 323/10, vl. št. 667, k.o... Prisodilo ji je delež v višini 40 odstotkov, v preostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožnici na sporni nepremičnini prisodilo delež 47,5 odstotkov. V preostalem zavrnilnem delu je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper zavrnilni del sodbe sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožnici prisodi polovični delež na sporni nepremičnini. V reviziji trdi, da sta sodišči materialnopravno zmotno ovrednotili prvemu tožencu podarjeno zemljišče za gradnjo. Sodišče druge stopnje v svoji sodbi tudi nima razlogov o pritožbenih ugovorih v zvezi s tem vprašanjem. Zemljišče parc. št. 323/10 je bilo kmetijsko in kot takšno bi ga bilo treba tudi oceniti. Zakonca (tožnica in prvi toženec) sta zgradila stanovanjsko hišo kot "črno gradnjo", kar je še danes. Namembnost zemljišča je bila spremenjena šele potem, ko je stavba že stala, in to izključno na podlagi tožničinih "aktivnosti". Tožnica je originarno pridobila lastninsko pravico na kmetijskem zemljišču. Zato zemljišča ni mogoče vrednotiti kot stavbnega in v izključno korist prvega toženca.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (390. člen Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, v nadaljevanju ZPP (1977) , ki se na podlagi prvega odstavka 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, v tej zadevi še naprej uporablja).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni bilo. Odgovor na trditve v zvezi z napako v izreku, ni potreben, ker je bila napaka odpravljena s popravnim sklepom z dne 28.02.2001. Ugovor, da v sodbi druge stopnje ni razlogov o vrednotenju zemljišča parc. št. 323/10, vl. št. 667, k.o..., pa je neutemeljen. Sodišče druge stopnje je na 5. strani sodbe pojasnilo svoje stališče, zakaj šteje, da je sodišče prve stopnje sporno zemljišče pravilno ovrednotilo kot stavbno. Razloge o tem vprašanju torej sodba ima. Ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo drugih bistvenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (10. točka drugega odstavka 354. člena ZPP (1977)), ta revizijski ugovor ni utemeljen.

Revizijsko sodišče nadalje ugotavlja, da je glede na trditveno in dejansko podlago spora (na obe je po tretjem odstavku 385. člena in 386. členu ZPP (1977) vezano), odločitev tudi materialnopravno pravilna. Tožnica namreč še v revizijskem postopku vztraja pri trditvi, da je pridobila lastninsko pravico z gradnjo na tujem (kmetijskem) zemljišču. S tem priznava, - da zemljišče v času gradnje ni bilo njeno, in - da je pridobila (so)lastninsko pravico šele z zgraditvijo hiše na njem (in ne prej).

Če pa je tako, je pridobila lastninsko pravico na zemljišču šele tedaj, ko je to postalo stavbno. Na originaren način lastninske pravice na kmetijskem zemljišču z gradnjo ni mogoče pridobiti.

Gradnja brez potrebnih dovoljenj (nezakonita, "črna gradnja") ne more imeti za posledico več pravic kot zakonita gradnja. Da je tako, izhaja tudi iz Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (primerjaj 4. in 24. do 26. člen tega zakona).

Ker torej tožeča stranka ne zatrjuje pravno odločilnih dejstev za pridobitev solastninske pravice na sporni parceli še za 2,5 odstotkov, je njena revizija neutemeljena. Revizijsko sodišče jo je zato na podlagi 393. člena ZPP (1977) zavrnilo.