Jedro

Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo je listina, ki je na nek način analogna potrdilu o izvršljivosti, le da iz razlogov, ker je predlagana podlaga za izvršbo tuja sodna odločba, vsebuje več podatkov o sami odločbi in procesnih značilnostih postopka, v katerem je bila izdana. Drži sicer, da je izvršilno sodišče na tako potrdilo, analogno potrdilu o izvršljivosti, vezano, in ni pristojno presojati njegove utemeljenosti. Neutemeljeno potrdilo (o izvršljivosti) lahko namreč razveljavi samo sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. V izvršilnem postopku dolžnik torej ne more uveljavljati nepravilnosti takega potrdila, vse dokler ni spremenjeno. Vezanost izvršilnega sodišča na potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo pa še ne pomeni, da izvršilno sodišče ne sme presoditi, ali potrdilo formalno vsebuje vse potrebne sestavine, da ga je kot takega mogoče šteti, tj., v konkretnem primeru torej, da resnično potrjuje, da je izvršba predlagana na podlagi evropskega naloga za izvršbo. Čeprav višje sodišče meni, da izvršilno sodišče sme presoditi formalno popolnost potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, to še ne pomeni, da lahko v primeru, da ugotovi, da temu ni tako (ugodi ugovoru in) predlog za izvršbo zavrne, saj gre v tem primeru za neizpolnjenost formalnih predpostavk izvršbe, v takem primeru pa je posledica lahko le zavrženje predloga za izvršbo in ne zavrnitev. Da tako odločitev lahko sprejme, pa mora sodišče prve stopnje upnika najprej pozvati, da predloži popolno potrdilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanih I. in V. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika z dne 14. 5. 2024 zoper sklep o izvršbi opr. št. I 732/2024 z dne 7. 5. 2024 po uradni dolžnosti ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo zavrne, razveljavijo opravljena izvršilna dejanja in izvršba ustavi (I. točka), da se predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrne (II. točka), da se predlog dolžnika za preklic blokade denarnih sredstev na računu dolžnika zavrne (III. točka), da se zahteva dolžnika za povrnitev stroškov ugovornega postopka zavrne (IV. točka) in da se zahteva upnika za povrnitev stroškov ugovornega postopka zavrne (V. točka).

2.Zoper I. in V. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da slovensko sodišče ne more samostojno preverjati ustreznosti potrdila, ki ga je izdalo drugo evropsko sodišče, saj za to ni pristojno. Podobno kot vsa ostala evropska sodišča, je slovensko sodišče pristojno le pri ugotovitvi, ali sodna odločba vsebuje vse formalne in vsebinske elemente za izvršilni naslov, ne pa za odločitev, ali je tuje (tj. drugo sodišče države članice) pravilno uporabilo Uredbo 1215/2012, ki je podlaga za izdajo potrdila o izvršljivosti. Kot je večkrat bilo poudarjeno v sodni praksi Sodišča (EU), razmerja med sodišči držav članic temeljijo na načelu medsebojnega zaupanja, zato je vsak poseg v delu in pristojnosti sodišča druge države članice kršitev tega načela. S tem, ko je slovensko sodišče po uradni dolžnosti zavrnilo predlog oz. razveljavilo opravljena izvršilna dejanja na podlagi (domnevne) okoliščine, da je potrdilo neustrezno (ker naj bi ga italijansko sodišče izdalo na podlagi Uredbe 805/2004 in ne na podlagi Uredbe 1215/2012) je kršilo načelo medsebojnega zaupanja. Skupaj z izpodbijanim sklepom je upnik prejel tudi listine (ki niso prevedene po sodnem tolmaču in zato nimajo prav nobene dokazne vrednosti) tržaškega sodišča, na podlagi katerih naj bi tamkajšnje sodišče razveljavilo potrdilo, ki ga je upnik predložil skupaj s predlogom za izdajo sklepa o izvršbi. Tu upnik opozarja, da mu ni znano, da je bil sprožen kakršenkoli postopek v Trstu, ki bi bil namenjen razveljavitvi potrdila, saj mu ni bilo vročen noben predlog oz. nobeno vabilo na sodišče. O odločitvi tržaškega sodišča je upnik izvedel šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa. Gre za eklatantno kršitev pravice do kontradiktornosti v postopku, ki je že sama po sebi razlog za razveljavitev nove (italijanske) odločbe, s katero naj bi sodišče razveljavilo potrdilo. Upnik namerava po zaključku sodnih počitnic v Italiji (31. 8. 2024) predlagati pred tržaškim sodiščem vrnitev v prejšnje stanje in po opravljenem naroku razveljavitev odločbe tržaškega sodišča. O tem bo nemudoma obveščeno tudi slovensko sodišče, ki odloča o zadevi. Priglaša pritožbene stroške.

3.Dolžnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Ne drži sicer, da je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru zaradi neutemeljenosti oziroma neustreznosti potrdila, ker naj bi ga italijansko sodišče izdalo na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju Uredba 805/2004) in ne na podlagi Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev). Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje menilo, da je potrdilo, izdano na podlagi Uredbe 805/2004 formalno nepopolno oziroma ni izpolnjeno na ustrezen način.

6.Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo je listina, ki je na nek način analogna potrdilu o izvršljivosti, le da iz razlogov, ker je predlagana podlaga za izvršbo tuja sodna odločba, vsebuje več podatkov o sami odločbi in procesnih značilnostih postopka, v katerem je bila izdana. Drži sicer, da je izvršilno sodišče na tako potrdilo, analogno potrdilu o izvršljivosti, vezano, in ni pristojno presojati njegove utemeljenosti. Neutemeljeno potrdilo (o izvršljivosti) lahko namreč razveljavi samo sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (42. člen ZIZ), pri čemer Uredba 805/2004 o tem vsebuje še posebno določbo v 10. členu, ki je naslovljen "popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo". V izvršilnem postopku dolžnik torej ne more uveljavljati nepravilnosti takega potrdila, vse dokler ni spremenjeno. Navedeno po presoji višjega sodišča še toliko bolj velja za tuje potrdilo (primerjaj prvi odstavek 42.a člena ZIZ - slednji člen se sklicuje tudi na potrdilo o izvršljivosti po Uredbi 805/2004). Če je namreč za razveljavitev slovenskega potrdila o izvršljivosti, ki ga izda slovensko sodišče na podlagi 42. a člena ZIZ, pristojno za popravek ali razveljavitev takega potrdila o izvršljivosti po 42. c členu ZIZ prav tako slovensko sodišče, enako vzajemno velja tudi za tuje sodišče.

7.Vezanost izvršilnega sodišča na potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo pa še ne pomeni, da izvršilno sodišče ne sme presoditi, ali potrdilo formalno vsebuje vse potrebne sestavine, da ga je kot takega mogoče šteti, tj., v konkretnem primeru torej, da resnično potrjuje, da je izvršba predlagana na podlagi evropskega naloga za izvršbo.

8.Kljub temu pa je pritožba utemeljena. Čeprav višje sodišče meni, da izvršilno sodišče sme presoditi formalno popolnost potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, to še ne pomeni, da lahko v primeru, da ugotovi, da temu ni tako (ugodi ugovoru in) predlog za izvršbo zavrne, saj gre v tem primeru za neizpolnjenost formalnih predpostavk izvršbe, v takem primeru pa je posledica lahko le zavrženje predloga za izvršbo in ne zavrnitev. Da tako odločitev lahko sprejme, pa mora sodišče prve stopnje upnika najprej pozvati, da predloži popolno potrdilo (in pri tem obrazložiti, kaj vse in zakaj mora potrdilo vsebovati). Navedeno je skladno s sodno prakso mogoče še v ugovornem postopku, če sodišče tega ni opravilo že pred odločitvijo o predlogu za izvršbo. Glede na to, da mora upnik takšno potrdilo pridobiti v tujini, mu mora za to dati tudi primeren (daljši) rok.

9.Prav tako višje sodišče pritrjuje upniku, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka s tem, ko mu je skupaj z izpodbijanim sklepom vročalo listine v tujem jeziku. Ker je ob povedanem to, ali je bilo sporno potrdilo res razveljavljeno ali ne, pomembno za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, je višje sodišče vpogledalo v vročilnico za izpodbijani sklep in ugotovilo, da je upnik hkrati z njim prejel vloge dolžnika z dne 23. 6. 2024, 25. 6. 2024, ter 12. 7. 2024 in 13. 7. 2024, ki res vsebujejo tudi priloge, ki so v tujem jeziku, te listine pa niso prevedene v slovenski jezik, kot to zahteva drugi odstavek 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Med drugim je zadnji vlogi priložena še zahteva po popravku ali umiku evropskega naloga za izvršbo v slovenskem jeziku, kar pri višjem sodišču utrjuje prepričanje, da je obravnavani zadevi potrebno zanesljivo ugotoviti, ali je za tuj izvršilni naslov izdano veljavno in popolno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo.

10.Glede na povedano je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep pa v izpodbijanih I. in V. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.V novem postopku naj sodišče prve stopnje upnika skladno s prej povedanim pozove, da predloži formalno popolno in veljavno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo oziroma naj dolžniku da možnost, da z ustreznimi prevedenimi listinami izkaže, da je bilo potrdilo pravnomočno umaknjeno ali razveljavljeno.

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 42, 42a, 42c Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 226, 226/2

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - člen 10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.