Jedro

Glede na dejstvo pravnomočnosti sklepa o izvršbi, nespornega obstoja uveljavljenih terjatev, to je pravnomočnosti pravnega naslova ter pravne ureditve in narave izvršilnega postopka, tožnica v izvršilni zadevi, za katero zaproša za BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, vsebinsko gledano nima verjetnih izgledov za uspeh, oziroma je njen zahtevek za pravno zastopanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Kakor je bilo tožnici že pojasnjeno, je glede na ugotovljeno dejansko stanje na njej sedaj obveza, da plača dolg, ki je opredeljen s pravnomočno izvršljivo sodbo ter potrjen s pravnomočnim sklepom o izvršbi, da se s tem učinkovito izogne nadaljnjim izvršbam.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila kot nedopustna zavržena prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. stopnji v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici I 226/2012 z dne 24. 8. 2016 (točka I. izreka) ter zavrnjena prošnja tožnice za dodelitev bpp pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na II. stopnji v isti izvršilni zadevi (točka II. izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je toženka navedla, da je tožnica dne 24. 8. 2016 vložila prošnjo za dodelitev bpp pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na I. in II. stopnji v že navedeni izvršilni zadevi. Toženka je po uradni dolžnosti opravila poizvedbe v zemljiški knjigi in katastru ter vpogledala v svoj spis Bpp 42/2014, zlasti odločbo z dne 18. 2. 2014, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnice za dodelitev bpp za zastopanje na I. stopnji v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici I 226/2012 in ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. III U 89/2014 z dne 12. 4. 2014 ter sklep Bpp 232/2014 z dne 4. 7. 2014, s katerim je bila zavržena prošnja tožnice za dodelitev bpp v isti izvršilni zadevi in ki je bil potrjen s sodbo Upravnega sodišča, opr. št. III U 256/2014 z dne 26. 9. 2014. 3. Po tem, ko je toženka ugotovila, da je bilo o istem zahtevku prosilke že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo Bpp 42/2014 z dne 18. 2. 2014 ter nato še s pravnomočnim sklepom o zavrženju ter da se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira prošnja, nista spremenila, je prošnjo tožnice na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v točki I. izreka izpodbijane odločbe zavrgla. V zvezi z zavrnitvijo zahteve za dodelitev bpp iz točke II. izreka je navedla, da iz izvršilne zadeve Okrajnega sodišča v Novi Gorici I 226/2012 izhaja, da je sodišče na predlog upnika A. d.o.o., na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. P 269/2011 z dne 29. 2. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cp 346/2012 z dne 19. 6. 2012, s sklepom z dne 2. 10. 2012 dovolilo izvršbo zoper tožnico, zaradi plačila terjatve v znesku 752,01 EUR s pripadki, in sicer; (a) na tožničino plačo oziroma prejemke ZPIZ, z rubežem in nalogom za poplačilo upniku, (b) na tožničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, z rubežem in nalogom za izplačilo na upnikov TRR ter (c) na tožničine premične stvari, ki se lahko nahajajo kjerkoli, z njihovim rubežem, cenitvijo, prodajo in nakazilo kupnine na upnikov TRR, pri čemer pridobi upnik z rubežem na njih zastavno pravico. Zoper navedeni sklep o izvršbi je tožnica vložila ugovor, ki ga je sodišče s sklepom z dne 19. 10. 2012 zavrnilo kot neutemeljenega, saj je dolžnica z njim izpodbija izvršilni naslov, kar pa ne predstavlja ugovornega razloga iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Zoper ta sklep je tožnica vložila pritožbo, ki je bila kot prepozna s sklepom z dne 27. 12. 2012 zavržena, kar je, po pritožbi tožnice, s sklepom, opr. št. I Ip 147/2013 z dne 13. 5. 2013, potrdilo Višje sodišče v Kopru, ki je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča I. stopnje. S pravnomočno izvršljivim sklepom (potrjenim s sklepom Višjega sodišča z dne 10. 6. 2014) so bili tožnici naloženi novi izvršilni stroški, izvršba pa se časovno vleče, ker dolžnica pri OPP oziroma ZPIZ nima zakonsko rubljivih sredstev (102. člen ZIZ), oziroma je bila izvršba uspešna le delno. Tožnica v postopku sicer vlaga številne vloge, pri čemer se njeni ugovorni razlogi vselej nanašajo na dejstva, ki so nastala pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi oziroma celo pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova, zato so vloge kot take z vidika predmetne izvršbe nerazumne. Glede na navedeno stanje zadeve, t.j. predvsem dejstvo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi ter nespornega obstoja uveljavljanih terjatev ter pravne ureditve in narave izvršilnega postopka, tožnica v izvršilni zadevi, za katero zaproša za bpp v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, vsebinsko gledano, nima verjetnih izgledov za uspeh in ne izpolnjuje vsebinskih pogojev iz 24. člena ZBPP. Toženka je zato tožničino prošnjo v delu, ki se nanaša na dodelitev bpp pravnega svetovanja in zastopanja na drugi stopnji, kot neutemeljeno zavrnila v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 24. členom ZBPP.

4. Tožnica v tožbi navaja, da potrebuje brezplačno pravno pomoč za dokončno rešitev zadeve pod opr. št. I 226/2012, ki se vleče že 7 let. Navaja, da je zneske, ki se tičejo izvršbe, že plačala pred vložitvijo izvršbe. Pojasnjuje okoliščine sklepanja geodetskega posla ter okoliščine, iz katerih izhaja, da so bili dolžni stroški geodetskih storitev všteti v posredniški proviziji nepremičninski agenciji. Nadalje navaja okoliščine, ki se nanašajo na nakup njenega stanovanja v Novi Gorici, na naslovu ... K tožbi prilaga izpiska prometa in stanja na TRR Hranilnice B. z dne 1. 8. 2016 in z dne 1. 9. 2016, pregled blokiranih komitentov na dan 9. 5. 2016, promet računa za obdobji od 30. 6. 2015 do 12. 5. 2016 ter od 1. 2. 2016 do 31. 8. 2016 ter potrdilo ZPIZ Slovenije z dne 31. 8. 2016, iz katerih izhaja njeno težko finančno stanje. Smiselno predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter ji dodeli brezplačno pravno pomoč.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

8. V zadevi ni sporno, da je tožena stranka z odločbo, št. Bpp 42/2014 z dne 18. 2. 2014, zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev bpp v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici opr. št. I 226/2012, in sicer tako iz razloga neizpolnjevanja finančno materialnega kriterija oziroma t.i. subjektivnega kriterija, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju, kot tudi iz razloga neizpolnjevanja objektivnega kriterija v skladu z določilom 24. člena ZBPP. V zadevi ni sporno, da je naslovno sodišče s sodbo, opr. št. III U 89/2014-6 z dne 12. 4. 2014, tožbo tožnice zoper odločbo Bpp 42/2014 zavrnilo tako, da je le-ta postala pravnomočna. Iz upravnega spisa, izpodbijane odločbe ter tožbenih navedb tožnice ne izhaja, da bi se okoliščine, ki se nanašajo na objektivne kriterije za določitev bpp iz 24. člena ZBPP, spremenile. Glede na navedeno je odločitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na pravno zastopanje tožnice na prvi stopnji, pravilna. Organ, ki odloča v upravnem postopku, mora na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP vlogo ob predhodnem preizkusu zavreči, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o vlogi.

9. Neutemeljena pa je tudi tožba tožnice v delu, ki se nanaša na odločitev tožene stranke, da se njena prošnja za dodelitev bpp pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem II. stopnje v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici opr. št. I 226/2012 z dne 24. 8. 2016 kot neutemeljena zavrne.

10. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 2. 10. 2012, ki je bil izdan na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. P 269/2011, tožnici naloženo plačilo glavnice v višini 490,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2006 dalje do plačila, nadalje plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 60,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2009 dalje ter plačilo pravdnih stroškov v višini 205,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 7. 2012 dalje. Tožnica v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijala dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev.

11. Tudi po mnenju sodišča tožena stranka ne izpolnjuje objektivnih pogojev, določenih v 24. členu ZBPP. Po določbi 24. člena ZBPP se pri odločanju o dodelitvi bpp kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev bpp. Ena od teh okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma naštete, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ni namen ZBPP, da bi se bpp odobrila v tistih zadevah, ki takega pogoja ne izpolnjujejo.

12. Sodišče se pridružuje ugotovitvi tožene stranke, da tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za odobritev bpp iz 24. člena ZBPP. Kot je bilo v izpodbijani odločbi obrazloženo; glede na razčlenjeno stanje zadeve, to je predvsem glede na dejstvo pravnomočnosti sklepa o izvršbi, nespornega obstoja uveljavljenih terjatev, to je pravnomočnosti pravnega naslova ter pravne ureditve in narave izvršilnega postopka, tožnica v izvršilni zadevi, za katero zaproša za bpp v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, vsebinsko gledano, nima verjetnih izgledov za uspeh, oziroma je njen zahtevek za pravno zastopanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Kakor je bilo tožnici že pojasnjeno, je glede na ugotovljeno dejansko stanje na njej sedaj obveza, da plača dolg, ki je opredeljen s pravnomočno izvršljivo sodbo ter potrjen s pravnomočnim sklepom o izvršbi, da se s tem učinkovito izogne nadaljnjim izvršbam.

13. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 1. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.