Jedro

Obvestil, ki jih je policija zbrala od oseb, ne glede na to, ali so jih dale samoiniciativno ali na zahtevo, ne glede na to, ali obstajajo podatki, na podlagi katerih je mogoče preveriti njihovo zanesljivost in objektivno resničnost, ne glede na to, ali so jih dale te osebe anonimno ali ne, ne glede na to, ali se je kateri del njihovih navedb kasneje izkazal za neresničen (posedovanje orožja) ter tudi ne glede na to, ali zadoščajo kriteriju utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, se ne izloča iz spisa, saj ne gre za dokaze, na katere bi se lahko oprla sodna odločba (drugače bi bilo le v primeru obvestil, zbranih od priviligirane priče iz 236. člena ZKP, ki se je tekom kazenskega postopka odpovedala pričanju, obvestil od oseb iz 235. člena ZKP, ki ne smejo biti zaslišane kot priče brez odveze dolžnosti varovanja tajnih oziroma zaupnih podatkov in v primeru zbranih obvestil od kasnejšega osumljenca, ki ob zbiranju obvestil policije ne bi bil poučen o svojih pravicah, kar pa ni primer v konkretni zadevi).

Le opazovanje (vizualni pregled), pa še to le enkratno, tudi ne predstavlja izvajanja kakšnega prikritega preiskovalnega ukrepa, ki bi predstavljal očitnejši poseg v pravico do zasebnosti, nedotakljivosti stanovanja in do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja obdolženca, nikakor pa ta vizualni pregled iz ceste ne predstavlja niti hišne oziroma osebne preiskave brez odredbe sodišča kot zmotno meni pritožnica, saj policista nista opravila niti osebnega pregleda obdolženca, niti vstopala in preiskovala zaprtega stanovanja ali drugih prostorov obdolženca ali koga drugega.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženega A. A. in okrožnega državnega tožilca se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je predsednik senata sodišča prve stopnje tekom predobravnavnega naroka delno ugodil predlogu zagovornice za izločitev dokazov z dne 14. 2. 2024 in sklenil, da se iz spisa izločijo dokazi, pridobljeni v hišni preiskavi, izvedeni na naslovu bivanja obdolženca, izpovedbe prič, ki so izpovedovale o hišni in osebni preiskavi, poročili v zvezi z najdenimi predmeti ter uradni zaznamek (UZ) o izjavi osumljenca s priloženo izjavo, kar je vse natančno navedeno v točki I. izreka izpodbijanega sklepa. Svojo odločitev v tem delu je utemeljil na pomanjkljivi obrazložitvi odredbe preiskovalnega sodnika, s katero sta bili hišna in osebna preiskava odrejeni. V preostalem delu je predlog zagovornice za izločitev dokazov zavrnil (točka II. izreka izpodbijanega sklepa).

2.Odločitvi, zajeti v točki I. izreka izpodbijanega sklepa, z vloženo pritožbo nasprotuje okrožni državni tožilec. Zatrjuje, da je obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP ter je pri njej sodišče prve stopnje tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje (kršitev po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 373. členom ZKP). Predlaga razveljavitev tega dela izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3.V delu, kjer zahtevi za izločitev ni bilo ugodeno (II. točka izreka izpodbijanega sklepa), sklep s pritožbenimi očitki bistvene kršitve določb ZKP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve Ustave Republike Slovenije (URS) in Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), graja zagovornica obdolženega. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4.Pritožbi zagovornice in okrožnega državnega tožilca nista utemeljeni.

5.Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da obtožnica temelji na UZ o zbranih obvestilih z dne 9. 9. 2022, ki sta ga sestavila policista B. B. in C. C. in iz katerega izhaja povzetek navedb občana, ki ni želel biti imenovan o tem, da obdolženi izvršuje sedaj obravnavano kaznivo dejanje, kje ga izvršuje in na kakšen način, nadalje na UZ o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, ki sta ga sestavila policista D. D. in E. E. dne 12. 9. 2022 in v katerem sta navedla, da sta na podlagi anonimne prijave opravila vizualni pregled okolice stanovanjske hiše in pri tem videla, da sta za ograjo, pred stanovanjsko hišo, v kateri biva obdolženi, dve rastlini prepovedane konoplje, približne višine 120 cm ter na izpovedbah policistov v tej zvezi, nadalje pa tudi na dokazih, pridobljenih v hišni preiskavi na naslovu bivanja obdolženca (in na njih temelječih nadaljnjih dokazih - poročilo o kriminalno tehničnih ugotovitvah, poročilo Nacionalnega forenzičnega laboratorija - NFL, izpovedbe prič), ki je bila opravljena na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika z dne 23. 9. 2022. Zagovornica je podala zahtevo za izločitev teh dokazov.

6.Sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZKP sodne odločbe ne sme opreti na dokaze, pridobljene s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je v zakonu zanje določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati ali so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Take dokaze je treba po 83. členu ZKP izločiti iz spisa. Sodišče prve stopnje je to z izpodbijanim sklepom tudi celovito in pravilno storilo z izločitvijo dokazov v zvezi z opravljeno hišno oziroma osebno preiskavo, medtem ko je predlog za izločitev ostalih dokazov, ki so bili pridobljeni zakonito in ustavno skladno, povsem upravičeno zavrnilo.

7.Neutemeljena je tako pritožbena graja zagovornice, da gre pri obvestilu, ki ga je dala anonimna oseba (oziroma oseba, ki ni želela biti imenovana) in je predstavljalo prvo obvestilo v zvezi s kaznivim dejanjem za dokaz, ki ga je potrebno v skladu z določbo 83. člena ZKP izločiti iz spisa. Obvestil, ki jih je policija zbrala od oseb, ne glede na to, ali so jih dale samoiniciativno ali na zahtevo, ne glede na to, ali obstajajo podatki, na podlagi katerih je mogoče preveriti njihovo zanesljivost in objektivno resničnost, ne glede na to, ali so jih dale te osebe anonimno ali ne, ne glede na to, ali se je kateri del njihovih navedb kasneje izkazal za neresničen (posedovanje orožja) ter tudi ne glede na to, ali zadoščajo kriteriju utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, se ne izloča iz spisa, saj ne gre za dokaze, na katere bi se lahko oprla sodna odločba (drugače bi bilo le v primeru obvestil, zbranih od priviligirane priče iz 236. člena ZKP, ki se je tekom kazenskega postopka odpovedala pričanju, obvestil od oseb iz 235. člena ZKP, ki ne smejo biti zaslišane kot priče brez odveze dolžnosti varovanja tajnih oziroma zaupnih podatkov in v primeru zbranih obvestil od kasnejšega osumljenca, ki ob zbiranju obvestil policije ne bi bil poučen o svojih pravicah, kar pa ni primer v konkretni zadevi). Ta obvestila namreč lahko predstavljajo le podlago za nadaljnje zbiranje dokazov in podlago za izdajo odredb za preiskovalna dejanja in preiskavo (samostojno, če je mogoče preveriti subjektivno zanesljivost teh oseb in objektivno resničnost zatrjevanih dejstev in ta obvestila tudi zajamejo vse relevantne okoliščine, sicer pa skupaj z drugimi obvestili ali dokazi). UZ o zbranih obvestilih z dne 9. 9. 2022, ki sta ga napisala policista B. B. in C. C. in vsebuje zapis navedb občana, ki ne želi biti imenovan o kaznivem ravnanju obdolženega, tako ne predstavlja dokaza, ki bi lahko bil predmet izločitve po 83. členu ZKP, prav tako ne izpovedbe prič in nadaljnji UZ-ji, ki ga povzemajo. Predstavlja le podlago za nadaljnje zbiranje obvestil in dokazov ter za (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, skupaj z drugimi dokazi) izdajo odredbe za preiskovalno dejanje hišne in osebne preiskave. Pritožbena prizadevanja zagovornice po njegovi izločitvi in posledično tudi izločitvi izpovedb policistov v tej zvezi so tako neutemeljena, odločitev sodišča prve stopnje, ki ji v tem delu ni ugodilo, pa pravilna in glede na navedeno tudi povsem ustrezno obrazložena, ko je v izpodbijanem sklepu navedeno, da je v spisu dovolj podatkov, na podlagi katerih je mogoče odločiti o predlogu obrambe za izločitev teh dokazov in ni bilo potrebno izvajati kakšnih dokazov. Tako tudi ni podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP.

8.Zagovornica v pritožbi nadalje povsem neutemeljeno izpostavlja svoje stališče, da je bil vizualni pregled policistov dne 9. 9. 2022, ki je temeljil na (predhodno omenjeni) anonimni prijavi nezakonit, ker pri njem glede na to, da je hiša obdolženca na koncu slepe ulice (v zvezi s fotografijami v tej zvezi, ki so jih dali v dokaz, se sodišče prve stopnje v sklepu ni opredelilo in zato podaja tudi očitek kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP) ni šlo za klasično ravnanje policije v skladu z določbo 148. člena ZKP, temveč za preiskovalna dejanja, za katera je potreben višji dokazni standard utemeljenih razlogov za sum (in ne zgolj razlogi za sum kot se zahtevajo pri ravnanju po 148. členu ZKP) in s katerimi se je brez odredbe preiskovalnega sodnika, ki je zanje potrebna, posegalo v obdolženčevo pravico do zasebnosti iz 35. člena URS, pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena URS in v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP. Po njeni oceni je tako treba iz spisa izločiti tudi UZ o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 12. 9. 2022, ki sta ga sestavila policista E. E. in D. D. (in ne 15. 9. 2022, kot pomotoma datira UZ teh policistov zagovornica, ko tudi zmotno navaja, da gre za UZ o zaznavi kaznivega dejanja), ki vsebuje zapis ugotovitev tega vizualnega pregleda okolice stanovanjske hiše na naslovu (naslov 1) in posledično UZ z dne 15. 9. 2022, sestavljen s strani policista F. F. in izpovedbe omenjenih policistov, ki ga povzemajo. Nima prav.

9.V skladu z določbo prvega odstavka 148. člena ZKP mora policija, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ukreniti potrebno, da se (med drugim) izsledi storilec kaznivega dejanja, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Za začetek policijskega preiskovanja po 148. členu ZKP tako morajo biti podani razlogi za sum, torej določna, nižja stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.

10.V predmetni zadevi je policija pred opravo vizualnega pregleda okolice stanovanjske hiše, v kateri je bival obdolženi, razpolagala z obvestilom občana, ki je želel ostati anonimen, da obdolženi tam goji in hrani prepovedano drogo konopljo v večjih količinah. Razpolagala je torej s podatki, ki so zadoščali za "razloge za sum", da obdolženi izvršuje kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1, torej kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Izjava anonimne osebe namreč zadostuje za verjetnost na ravni razlogov za sum, da obdolženi izvršuje kaznivo dejanje (ne zadošča pa sama zase in brez natančnejše opredelitve v zvezi s subjektivno zanesljivostjo informatorja in objektivne resničnosti njegovega obvestila, standardu utemeljenih razlogov za sum kot pravilno navaja zagovornica, a to za delo policije po 148. členu ZKP ni relevantno). Policija je tako bila v skladu s prvim in drugim odstavkom 148. člena ZKP dolžna zbirati dodatna obvestila oziroma dokaze v povezavi z izvrševanjem naznanjenega kaznivega dejanja in preveriti navedbe anonimnega prijavitelja. In točno to je v obravnavanem primeru tudi počela. Iz ceste sta policista vizualno pregledala okolico stanovanjske hiše in ugotovila, da pred hišo rasteta dve rastlini konoplje višini okrog 120 cm. S takim vizualnim pregledom okolice stanovanjske hiše pa policista D. D. in E. E. nikakor nista opravljala preiskovalnih dejanj, za katera bi bila potreba odredba preiskovalnega sodnika kot zatrjuje zagovornica in tudi nista nedopustno posegala v obdolženčevo pravico do zasebnosti iz 35. člena URS, pravico do nedotakljivosti njegovega stanovanja iz 36. člena URS, nenazadnje pa tudi ne v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP. Policista sta s tem, enkratnim vizualnim pregledom, opravljenim brez uporabe tehničnih naprav, izvajala klasične policijske metode iz 148. člena ZKP na območju (okolica stanovanjske hiše, vidna iz javne ceste), kjer obdolženi ne more pričakovati po pritožnici zatrjevane stopnje zasebnosti. Le opazovanje (vizualni pregled), pa še to le enkratno, tudi ne predstavlja izvajanja kakšnega prikritega preiskovalnega ukrepa, ki bi predstavljal očitnejši poseg v pravico do zasebnosti, nedotakljivosti stanovanja in do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja obdolženca, nikakor pa ta vizualni pregled iz ceste ne predstavlja niti hišne oziroma osebne preiskave brez odredbe sodišča kot zmotno meni pritožnica, saj policista nista opravila niti osebnega pregleda obdolženca, niti vstopala in preiskovala zaprtega stanovanja ali drugih prostorov obdolženca ali koga drugega. Na tak zaključek okoliščina, da se stanovanjska hiša, katere okolica je bila predmet ogleda policistov iz ceste, nahaja na koncu slepe ulice, ne more vplivati, zato tudi dejstvo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do fotografij pozicije te hiše, ki jih je predložila obramba, ne predstavlja po pritožnici zatrjevane kršitve po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP (v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP), saj ne gre za odločilno dejstvo. Glede na navedeno je tako tudi pritožba zagovornice v delu, kjer graja prvostopenjsko odločitev o zavrnitvi predloga za izločitev UZ o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 12. 9. 2022, zapisnikov o zaslišanju policistov, ki sta opravila ogled in UZ F. F., neutemeljena.

11.Prav nima niti okrožni državni tožilec, ko v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in ob ravnanju v nasprotju z določbo 83. in 215. člena ZKP storilo procesno kršitev, ko je iz spisa izločilo dokaze, pridobljene v hišni preiskavi oziroma v zvezi z njo. Po njegovi oceni je odredba za hišno in osebno preiskavo le slabše obrazložena in ne gre za pomanjkljivo obrazložitev, ki bi predstavljala kršitev 215. člena ZKP in 22. člena URS.

12.V skladu z določbo prvega odstavka 215. člena ZKP preiskavo stanovanja in drugih prostorov obdolženca (t.i. hišna preiskava) in osebno preiskavo na obrazložen pisni predlog upravičenega tožilca odredi preiskovalni sodnik z obrazloženo pisno odredbo. Zakonsko navedena pogoja za izdajo tovrstne odredbe po 214. v zvezi s 215. členom ZKP sta, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi odkriti sledove kaznivega dejanja ali predmete, ki so pomembni za kazenski postopek. Že na podlagi omenjenih zakonskih določil v zvezi z določbo 22. člena URS je evidentno, da mora izpolnjenost obeh pogojev (zraven podatkov, ki omogočajo izpolnitev odredbe, kot so podatki o osebi, pri kateri se opravi preiskava, navedba obdolženca in prostora, v katerem se bo opravila hišna preiskava) biti del obrazložitve odredbe, s katero se takšen preiskovalni ukrep odredi. Pri odreditvi omenjenega ukrepa pa mora biti podan tudi pogoj sorazmernosti ukrepa glede na poseg v zasebnost obdolženca in nedotakljivost njegovega stanovanja kot ustavni kategoriji ter nujnosti le-tega, torej, da zasledovanega cilja (pridobitve dokazov in predmetov v zvezi s kaznivim dejanjem) ni mogoče doseči na način, ki ne bi posegel ali bi na manj intenziven način posegel v človekove pravice prizadete osebe, kar sicer iz besedila 214. in 215. člena ZKP ne izhaja izrecno. Ta pogoj je namreč posebej opredelilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up - 979/15 z dne 21. 6. 2018.

13.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da je odredba za hišno in osebno preiskavo, ki jo je izdal preiskovalni sodnik dne 23. 9. 2022, imela zadostno in pravilno obrazložitev glede obstoja utemeljenih razlogov za sum, da je obdolženi izvršil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 (razlogi o tem namreč niso temeljili zgolj na obvestilu anonimne osebe, temveč tudi na UZ o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 12. 9. 2022 v zvezi z vizualnim pregledom okolice hiše s strani policistov in predhodni kaznovanosti obdolženca za istovrstno kaznivo dejanje, kar vse skupaj povsem zadošča za standard utemeljenih razlogov za sum - kriteriji v zvezi z anonimno prijavo, kot so subjektivna zanesljivost informatorja in objektivna resničnost njegovega obvestila, ki jih izpostavlja zagovornica, bi bili relevantni le v primeru, če bi sodišče utemeljene razloge za sum gradilo le na obvestilu anonimne prijave, kar pa v konkretni zadevi ni) in tudi pravilno navedlo, da je imela zadostno in pravilno obrazložitev glede verjetnosti, da se bodo pri tem preiskovalnem dejanju odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. Nadalje pa je tudi pravilno navedlo, da s tem ni bilo zadoščeno kriteriju obrazloženosti sodne odločbe, saj odredbi z dne 23. 9. 2022 manjka obrazložitev sorazmernosti in nujnosti preiskovalnega ukrepa hišne in osebne preiskave, ki predstavljala velik poseg v ustavno varovane pravice obdolženca do nedotakljivosti stanovanja in zasebnosti, nenazadnje pa tudi v njegovo pravico do zasebnega in družinskega življenja kot kategorijo EKČP. Pritožbeni pregled zadeve namreč pokaže, da okoliščine nujnosti in sorazmernosti odrejenega preiskovalnega ukrepa niso niti implicitno opredeljene oziroma jih ni mogoče izluščiti niti iz obrazložitve kot celote, kot zmotno meni pritožnik. V predmetni zadevi namreč ne gre za najtežja kazniva dejanja, temveč za kaznivo dejanje, pri katerem naj bi se gojila in hranila konoplja (dne 5. 8. 2025 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene - ZKMZN, ki dopušča omejeno uporabo te sicer prepovedane droge v medicinske in znanstvene namene) za nadaljnjo prodajo in tako tudi sama teža kaznivega dejanja ne more, brez dodatne argumentacije v tej zvezi (ki je v odredbi z dne 23. 9. 2022 povsem izostala), sama zase kazati na nujnost in sorazmernost odrejene hišne in osebne preiskave.

14.Tako je zaključiti, da je tudi odločitev prve stopnje, da je treba dokaze, pridobljene pri hišni in osebni preiskavi in na njih temelječe, izločiti iz spisa, pravilna in v skladu z določbo 83. člena ZKP v zvezi s 215. členom ZKP ter ni obremenjena s procesno kršitvijo, niti ne temelji na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju.

15.Nenazadnje je pritožbeno sodišče preizkušalo še pritožbene navedbe zagovornice, da sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko iz spisa ni izločilo pobude PU SKP Murska Sobota z dne 16. 9. 2022 za izdajo odredbe za opravljanje hišne in osebne preiskave, predloga ODT v Murski Soboti z dne 19. 9. 2022 za opravo hišne in osebne preiskave, odredbe o hišni in osebni preiskavi z dne 23. 9. 2022, kazenske ovadbe SKP PU Murska Sobota z dne 11. 4. 2023, predloga ODT v Murski Soboti z 23. 5. 2023 o opravi preiskave in sklepa o preiskavi z dne 4. 9. 2023. Zakaj meni, da je potrebna izločitev tudi teh listin, oziroma kakšno kršitev naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo, ko teh listin ni izločilo iz spisa, zagovornica ni navedla.

16.Predmet izločitve so, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko le dokazi in posamezna obvestila (npr. od oseb, ki so se tekom kazenskega postopka kot priviligirane priče odpovedale pričanju, oseb, ki ne smejo biti zaslišane kot priče po 235. členu ZKP in od osumljenca, če ni bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, za katera ZKP to posebej določa), nikakor pa ne listine, na katere sodišče ne more opreti sodne odločbe (kot je bilo že pojasnjeno pri obvestilu, zbranem od anonimne osebe). Na kazensko ovadbo, pobude PU SKP, predloge ODT, odredbe o hišni in osebni preiskavi in na sklep o preiskavi, sodišče ne more opreti sodne odločbe, saj niso dokazna sredstva, temveč samo procesne predpostavke za nadaljnji potek postopka, zato se jih iz spisa ne izloča. Sodišče prve stopnje tako s tem, ko teh listin ni izločilo iz spisa, ni ravnalo v nasprotju z določbo 83. člena ZKP, temveč pravilno in zakonito in v skladu z njo. Tako se tudi te navedbe zagovornice izkažejo za neutemeljene.

17.Po obrazloženem, ko so se pritožbene navedbe obeh pritožnikov izkazale za neutemeljene in potem ko tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev (peti odstavek 402. člena ZKP), je bilo potrebno obe pritožbi zavrniti kot neutemeljeni (tretji odstavek 402. člena ZKP).

18.Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP v zvezi s 98. členom ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

-------------------------------

1Tako sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 11235/2009 z dne 1. 12. 2011, I Ips 257/2008 z dne 6. 11. 2008 in XI Ips 28154/2010 z dne 15. 4. 2010.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 18, 18/2, 83, 148, 148/1, 215, 215/1, 402, 402/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.